11.2.2012
SL
Uradni list Evropske unije
C 39/6
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 15. decembra 2011 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Corte suprema di cassazione – Italija) – Banca Antoniana Popolare Veneta spa, incorporante la Banca Nazionale dell'Agricoltura spa proti Ministero dell'Economia e delle Finanze, Agenzia delle Entrate
(Zadeva C-427/10) (1)
(DDV - Vračilo neutemeljeno plačanega davka - Nacionalna ureditev, ki omogoča, da naročnik storitev in ponudnik storitev vložita tožbi za vračilo neutemeljenih plačil pri različnih sodiščih in v različnih rokih - Možnost naročnika storitev, da od ponudnika storitev zahteva vračilo davka po izteku roka, v katerem ta lahko vloži tožbo proti davčni upravi - Načelo učinkovitosti)
2012/C 39/08
Jezik postopka: italijanščina
Predložitveno sodišče
Corte suprema di cassazione
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Banca Antoniana Popolare Veneta spa, ki je prevzela Banca Nazionale dell'Agricoltura spa
Toženi stranki: Ministero dell'Economia e delle Finanze, Agenzia delle Entrate
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Corte suprema di cassazione – Razlaga člena 17(3) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23) – Vračilo neutemeljeno plačanega davka – Nacionalna zakonodaja, v skladu s katero je mogoče vložiti tožbo za vračilo pri različnih sodiščih, v različnih rokih, glede na to ali gre za kupca blaga/naročnika storitve obračunavanja dajatve (rok 10 let) ali dobavitelja blaga/izvajalca iste storitve (rok 2 let) – Možnost za kupca blaga/naročnika storitve, da zahteva vračilo plačila davka od dobavitelja blaga/izvajalca storitve po izteku roka, v katerem ta lahko vloži tožbo – Načela davčne nevtralnosti, učinkovitosti in prepovedi diskriminacije
Izrek
Načelo učinkovitosti ne nasprotuje nacionalni zakonodaji o povrnitvi zneskov, izplačanih brez pravnega temelja, s katero je za vložitev civilnopravne tožbe za povrnitev zneska, izplačanega brez pravnega temelja, ki jo naročnik storitev vloži proti ponudniku teh storitev, zavezancu za plačilo davka na dodano vrednost, določen daljši zastaralni rok od posebnega zastaralnega roka za vložitev tožbe za vračilo davčne dajatve, ki jo ta ponudnik storitev vloži proti davčni upravi, če lahko ta davčni zavezanec od te uprave učinkovito zahteva vračilo tega davka. Ta pogoj pa ni izpolnjen, če je zaradi izvajanja take zakonodaje davčnemu zavezancu popolnoma odvzeta pravica, da bi od davčne uprave pridobil vračilo neutemeljeno plačanega davka na dodano vrednost, ki ga je moral vrniti naročniku svojih storitev.
(1) UL C 288, 23.10.2010.
Full & Egal Universal Law Academy