1.5.2010
SL
Uradni list Evropske unije
C 113/30
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Judecătoria Focșani (Romunija) 24. februarja 2010 – Frăsina Bejan proti Tudorel Mușat
(Zadeva C-102/10)
2010/C 113/47
Jezik postopka: romunščina
Predložitveno sodišče
Judecătoria Focșani
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Frăsina Bejan
Tožena stranka: Tudorel Mușat
Vprašanja za predhodno odločanje
1.
Ali so določbe člena 40a zakona št. 136/1995 in členov od 1 do 6, zlasti pa člena 3 in člena 6 odloka 3111/2004 Comisia de Supraveghere a Asigurărilor (komisije za nadzor nad zavarovanji), v povezavi s členom 10(3) zakona št. 136/1995 v nasprotju z določbami člena 169 PDEU (prej člen 153 PES)?
2.
Če nacionalno pravo države članice določa, da oškodovanec nima pravice do odškodnine na podlagi pogodbe o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil v teh primerih: če je bila nesreča povzročena namerno, če se je nesreča zgodila, ko je bilo storjeno dejanje, ki se na podlagi zakonskih določb s področja prometa po javnih cestah kaznuje kot kaznivo dejanje, če se je nesreča zgodila, medtem ko je storilec naklepno storjenega kaznivega dejanja poskušal zbežati policiji, če je oseba, ki je odgovorna za nastanek škode, vozila motorno vozilo brez privolitve zavarovanca, ali so take določbe preveč omejevalne za uresničitev zastavljenega cilja (socialne zaščite, in sicer jamstva oškodovancu, da bo dobil odškodnino zaradi uničenja njegovega premoženja) in presegajo tisto, kar je nujno potrebno za doseganje tega cilja?
3.
Če je odgovor na drugo vprašanje nikalen, ali je oškodovanec zaradi predpisane omejitve v diskriminatornem položaju v primerjavi z državljani drugih držav članic EU, ki odškodnine ne prejmejo samo v primerih iz alinej od 1 do 3 člena 2(1) Direktive Sveta z dne 30. decembra 1983, druge direktive o približevanju zakonodaj držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (84/5/EGS)?
4.
Ali v takih okoliščinah izključitve iz zavarovanega tveganja, določene v nacionalni zakonodaji, predstavljajo omejitev svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, prepovedano v členu 49 PDEU (prej člen 43 ES) in členu 56 PDEU (prej člen 49 ES) v povezavi z Direktivo Sveta št. 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju)?
5.
Če nacionalna zakonodaja države članice EU določa, da lahko oškodovanec v prometni nesreči zahteva od povzročitelja povračilo stroškov popravila ali glede na primer nadomestila motornega vozila in morebitnih drugih stroškov, ali se izvzetje zavarovatelja od obveznosti izplačila odškodnine oškodovancu v začetni fazi po prometni nesreči (takoj po nesreči), tako da lahko ta glede na način reševanja spora in zlasti glede na način ugotavljanja povzročitelja škode pozneje vloži regresni zahtevek, da olajša hitro in učinkovito poravnavo odškodninskih zahtevkov in se, če je mogoče, izogne dragim sodnim postopkom, ki bi lahko strankam onemogočili uveljavljanje pravic, tudi v primeru, v katerem bi se lahko uporabljale določbe Direktive 2003/8/ES in priporočil R(81)7 in (93)1, šteje za nedovoljeno in v nasprotju s samimi uvodnimi izjavami vseh direktiv s področja civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil?
6.
Če je odgovor na peto vprašanje nikalen, ali je to v nasprotju z določbami uvodne izjave 21 (preambula) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 2005/14/ES z dne 11. maja 2005 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil?
7.
Ali je tožeča stranka zato, ker je v tej zadevi na podlagi pogodbe o civilnem zavarovanju pri uporabi motornih vozil izključena iz prejema odškodnine, postavljena v diskriminatoren položaj v primerjavi z drugimi osebami, ki bi odškodnino prejele, tudi če je oseba, odgovorna za škodo, neznana ali če ni zavarovana, ob upoštevanju, da je tožeča stranka za precej velike zneske sklenila zavarovalno polico za obvezno in tudi za neobvezno avtomobilsko zavarovanje, pri tem pa njeno premoženje nikakor ni zavarovano?
8.
Ali je nacionalno sodišče edino pristojno, da ugotovi, ali subjekt, kot je zadevna zavarovalnica, izpolnjuje merila, ki omogočajo, da se pred njim sklicuje na določbe direktive, ki povzroča neposredne učinke, in če je odgovor pritrdilen, katera merila se v tem smislu uporabljajo?
9.
Če država članica Evropske unije v svoj pravni red ni prenesla Direktive 2005/14/ES (čeprav je rok za prenos potekel 11. junija 2007) in zlasti določb iz uvodnih izjav od 20 do 22, ali je lahko tožeča stranka oškodovana zaradi kršitve ene njenih temeljnih pravic oziroma spoštovanja njenega premoženja, čeprav so zdaj z Direktivo 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta razveljavljene direktive od I do V o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (72/166/EGS, 84/5/EGS, 90/232/EGS, 2000/26/ES in 2005/14/ES), ker so navedeni predpisi v celoti del besedila nove direktive ES, ki še bolj od razveljavljenih določb varuje pravice oškodovanca po prometni nesreči?
10.
Ali lahko nacionalno sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja kršitev določbe Skupnosti in razglasi ničnost klavzule o izključitvi iz zavarovanega tveganja, če oškodovanec oziroma potrošnik ni bil obveščen o izključitvah (primeri, v katerih zavarovanje v nasprotju z določbami Direktive 2005/14/ES ne velja) in če zavarovalnica poleg izjem, ki jih določa okvirni zakon št. 136/1995 na področju zavarovalništva, določi še druge izjeme, in sicer tudi če se imetnik pravice na to ničnost ni skliceval pred sodiščem in čeprav so bile z zakonom št. 193/2000 – Monitorul Oficial al României (uradni list Romunije), del I, z dne [10. novembra 2000, št. 560] (ki ga vsebuje zakon št. 363/2006 o nedovoljenih pogojih v pogodbah, sklenjenih med trgovci in potrošniki – Monitorul Oficial z dne 28. decembra 2007, št. 899) določbe Direktive 93/13/ES prenesene v nacionalno pravo?
Full & Egal Universal Law Academy