19.6.2010
SL
Uradni list Evropske unije
C 161/16
Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 8. marca 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 15. decembra 2009 v zadevi T-156/04, Électricité de France (EDF) proti Komisiji
(Zadeva C-124/10 P)
2010/C 161/23
Jezik postopka: francoščina
Stranke
Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: E. Gippini Fournier, B. Stromsky in D. Grespan, zastopniki)
Druge stranke v postopku: Électricité de France (EDF), Francoska republika, Iberdrola SA
Predlogi
—
Sodba Splošnega sodišča Evropske unije (tretji senat) z dne 15. decembra 2009, o kateri je bila Komisija obveščena 16. decembra 2009, v zadevi T 156/04, EDF/Komisija, naj se razveljavi v delu, v katerem:
—
sta bila člena 3 in 4 Odločbe Komisije (C 2003/4637) z dne 16. decembra 2003 o državnih pomočeh v korist EDF in sektorja elektroenergetske in plinske industrije (C 68/2002, N 504/2003 in C 25/2003) razglašena za nična;
—
je bilo Komisiji naloženo plačilo njenih stroškov ter stroškov Électricité de France (EDF);
—
naj se zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;
—
naj se odločitev o stroških postopka pridrži.
Pritožbena razloga in bistvene trditve
Evropska komisija v podporo svoji pritožbi navaja dva pritožbena razloga.
V prvem pritožbenem razlogu trdi, da je Splošno sodišče izkrivilo dejstva, na katerih temelji spor. V nasprotju s tem, kar je navedeno v izpodbijani sodbi, naj Francoska republika dejansko ne bi spremenila davčne terjatve v kapital, ampak naj bi zgolj odobrila EDF pomoč v obliki oprostitve davka od dohodkov pravnih oseb. Nična odločba naj dokapitalizacije EDF kot take ne bi štela za državno pomoč; Komisija naj bi za državno pomoč štela zgolj njene davčne učinke.
V drugem pritožbenem razlogu, ki ima štiri dele, tožeča stranka trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je dejanja francoske vlade v tej zadevi štelo za ravnanja preudarnega zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu.
Prvič, tožeča stranka izpodbija presojo Splošnega sodišča, v skladu s katero je razlika med državo kot delničarko in državo, ki izvaja pristojnosti javne oblasti, v glavnem odvisna od cilja, ki mu sledi država – v tej zadevi dokapitalizacija EDF – in ne od objektivnih in preverljivih dejstev. Po eni strani naj bi Sodišče namreč večkrat poudarilo, da člen 87(1) ES ne razlikuje glede na vzroke in cilje državnih intervencij. Po drugi strani naj bi bilo merilo, ki temelji na namenu države, še posebej neprimeren za presojo obstoja državne pomoči, saj je tako merilo po naravi subjektivno in predmet razlage.
Drugič, Komisija Splošnemu sodišču očita, da svoje presoje ni oprlo na primerjalno študijo ravnanja preudarnega zasebnega gospodarskega subjekta, ki nima privilegijev, v podobnih okoliščinah na eni strani in ravnanja francoske države, ki ima pristojnosti javne oblasti, v tej zadevi na drugi strani.
Tretjič, pritožnica trdi, da je izpodbijana sodba kršila načelo enakega obravnavanja zasebnih podjetij in s tem omogočila ugodnejšo davčno obravnavanje države, vključno z družbami, v katerih država ni edina delničarka.
Nazadnje je Splošno sodišče po mnenju Komisije kršilo pravila, ki urejajo razdelitev dokaznega bremena v zvezi z uporabo načela preudarnega zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, poleg tega pa je upoštevalo dejstva, ki so nastala po datumu sprejetja nične odločbe.
Full & Egal Universal Law Academy