31.7.2010
SL
Uradni list Evropske unije
C 209/11
Tožba, vložena 13. aprila 2010 – Evropska Komisija proti Republiki Poljski
(Zadeva C-185/10)
2010/C 209/16
Jezik postopka: poljščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: M. Simerdova und K. Herrmann)
Tožena stranka: Republika Poljska
Predloga tožeče stranke
Komisija predlaga,
—
naj se ugotovi, da Republika Poljska, s tem da je sprejela oziroma da uporablja člen 4 zakona o zdravilih (Prawo farmaceutyczne) z dne 6. septembra 2001, kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 30. marca 2007 (Dz. U. Nr. 75, Pos. 492), ker ta člen dopušča dajanje v promet zdravila, ki je uvoženo iz tujine in za katerega v Republiki Poljski ni bilo izdano dovoljenje ter ki ima enake učinkovine, odmerek in obliko kot zdravilo, za katerega je bilo na Poljskem izdano dovoljenje za promet, če je cena prvega zdravila konkurenčna s ceno drugega, ni izpolnila obveznosti iz člena 6 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (1)
—
naj se Republiki Poljski naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Ker je Republika Poljska sprejela člen 4(1) in (3a) zakona o zdravilih in ga uporablja, je mogoče na Poljskem dati v promet zdravilo, ne da bi pristojni nacionalni organi izdali dovoljenje za promet v tej državi, s čimer pa se krši člen 6(1) Direktive 2001/83.
Poljska določba ne izhaja niti iz člena 5(1) niti 126a Direktive 2001/83, ki določata izjeme od splošne obveznosti iz člena 6(1) Direktive, da mora imeti zdravilo nacionalno dovoljenje.
Dalje, člen 4(3a), v skladu s katerim, je pogoj za sprejem zdravila, ki je uvoženo iż tujine, da je njegova cena konkurenčna s ceno zdravila, ki je že dovoljeno na nacionalnem trgu, temelji le na ekonomskem merilu. Tovrstno merilo pa ne more utemeljiti izjeme iz člena 6(1) Direktive 2001/83. Poleg tega se poljska določba nanaša na zdravilo, ki ima enake učinkovine, obliko in odmerek kot zdravilo, ki je že dovoljeno na nacionalnem trgu, tako da ni mogoče šteti, da na nacionalnem trgu ni na razpolago, primer, v katerem bi bilo mogoče utemeljiti potrebo po ciljnem uvozu na podlagi člena 5(1) Direktive.
(1) UL L 311, str. 67.
Full & Egal Universal Law Academy