17.7.2010
SL
Uradni list Evropske unije
C 195/8
Pritožba, ki jo je 5. maja 2010 vložil Bent Hansen zoper sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 24. marca 2010 v zadevi T-6/09, Bent Hansen proti Evropski komisiji
(Zadeva C-217/10 P)
2010/C 195/13
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Pritožnik: Bent Hansen (zastopnik: I. Anderson, odvetnik)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlogi
Pritožnik Sodišču predlaga:
—
sklep Splošnega sodišča z dne 24. marca 2010, s katerim je bila kot očitno nedopustna zavržena pritožnikova tožba in mu je bilo naloženo plačilo stroškov, naj se razveljavi;
—
naj se izreče za pristojno za obravnavo pritožnikove pritožbe in naj Komisiji naloži plačilo:
(a)
pritožniku 800 000 EUR oziroma znesek, ki bi bil po mnenju Sodišča ustrezen in pravičen kot odškodnina za prestano, sedanjo in prihodnjo telesno bolečino in trpljenje in zmanjšanje življenjske aktivnosti, povzročenih zaradi resnega poslabšanja njegovega zdravja, ki izvira iz Komisijine samovoljne in nezakonite zavrnitve zagotovitve vzpostavitve ukrepov preventivnega zdravstvenega nadzora iz Direktive 96/29 (1) glede bolezni, povezanih s sevanjem, in sicer za posebne intervencijske ekipe v Thuleju;
(b)
pritožniku ali zdravstveni ustanovi ali izvajalcem oskrbe stroške, ki bodo v prihodnje nastali za zdravljenje in za zdravila – namenjena lajšanju in/ali zdravljenju njegovega zgoraj v točki (a) opisanega prizadetega zdravja – ki mu niso na voljo v okviru nacionalnega zdravstvenega sistema njegove države članice;
(c)
stroškov postopka in stroškov, ki so nastali pritožniku v tem postopku in postopku pred Splošnim sodiščem.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
1.
Splošno sodišče je pritožnikovo tožbo, ki je bila vložena na podlagi nepogodbene obveznosti, neupravičeno zavrglo kot nedopustno, pri čemer je napačno obravnavalo naravo tožbe in tožbenih razlogov. Splošno sodišče zaradi te napačne obravnave ni ugotovilo nezakonitosti Komisijinega samovoljnega in nepoštenega izgovora, s katerim je zavrnila ukrepanje, in to neukrepanje je izničilo pomen enotnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva v primeru radioloških nesreč, ki nastanejo zaradi uporabe jedrske energije v vojaške namene.
2.
Neuporaba pravnih načel, ki so skupna državam članicam. Splošno sodišče s tem, da ni uporabilo pravnih načel, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, glede odgovornosti upravnih organov za škodo, ki je povzročena posameznikom, kot je to določeno v členu 188 Pogodbe ESAE, ni ugotovilo, da je Komisija, zaradi pomanjkanja potrebne skrbnosti in dobrega upravljanja, ravnala nezakonito.
3.
Nepravilna uporaba posebnih pristojnosti, ki jih ima Komisija s tem, da ima na področju konkurenčnega prava možnost izvzetja, v zvezi z dopustnostjo pritožbe, ki se nanaša na zdravstvene standarde. Splošno sodišče je zagrešilo napako v presoji glede Komisijinega na podlagi vojaških razlogov opravljenega izvzetja radiološke nesreče v Thuleju s področja uporabe ukrepov zdravstvene zaščite, ki so določeni v navedeni direktivi, po zgledu široke in posebne diskrecijske pravice, ki jo ima Komisija ob tem, ko z diskrecijskim izvzetjem nezakonitih trgovskih sporazumov določa politiko EU na področju konkurence. S tem niso bile spoštovane odločbe o dopustnosti tega sodišča na drugih področjih prava EU, kjer Komisija nima take posebne diskrecijske pravice in kjer navedbe, da Komisija ni ukrepala, ne pomenijo očitno nedopustne pritožbe.
Splošno sodišče je spregledalo dejstvo, da Komisija nima posebne in neomejene diskrecijske pravice glede izvršitve enotnih standardov za varstvo zdravja, ker Pogodba ESAE natančno določa njene pristojnosti glede izvzetja in posebej določa postopke za pritožbe posameznikov glede njenega neukrepanja na področjih, kjer jim je bila podeljena zaščita. To vključuje položaje, ko je bila zavrnitev ukrepanja naslovljena na drugo stranko.
4.
Neobravnavanje vprašanja, ali je bil s tem, da Komisija ni ukrepala, kršen s Pogodbo ESAE določen cilj varstva zdravja delavcev in prebivalstva.
Splošno sodišče je poleg tega ravnalo nepravilno s tem, da ni preizkusilo, ali so bili s tem, da Komisija ni ukrepala, kršeni cilji Pogodbe ESAE, in sicer vzpostavitev in zagotovitev uporabe enotnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred dolgoročnimi učinki ionizirajočega sevanja. S tem je spregledalo brezpogojno dolžnost, ki jo ima Komisija na podlagi Pogodbe ESAE, za zagotovitev, da se določbe Pogodbe pravilno uporabljajo, vključno s previdnostnim načelom, ki je njen del.
(1) Direktiva Sveta 96/29/EURATOM z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, str. 1).
Full & Egal Universal Law Academy