25.9.2010
SL
Uradni list Evropske unije
C 260/11
Pritožba, ki jo je 27. julija 2010 vložil Pye Phyo Tay Za zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 19. maja 2010 v zadevi T-181/08, Pye Phyo Tay Za proti Svetu Evropske unije, Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska, Evropski komisiji
(Zadeva C-376/10 P)
2010/C 260/15
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Pritožnik: Pye Phyo Tay Za (zastopniki: D. Anderson QC, M. Lester, Barrister, G. Martin, Solicitor)
Druge stranke v postopku: Svet Evropske unije, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, Evropska komisija
Predlog
Pritožnik predlaga naj Sodišče:
—
v celoti razveljavi sodbo Splošnega sodišča;
—
Uredbo št. 194/2008 (1) z dne 25. februarja 2008 razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na pritožnika; in
—
Svetu naloži plačilo stroškov te pritožbe in postopka pred Splošnim sodiščem.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
1.
Pritožnik navaja te očitke v zvezi s sodbo Splošnega sodišča. Splošno sodišče je sprejelo navedbo Sveta, da je zamrznitev sredstev pritožnika utemeljena, ker gre za „družinskega člana vodje pomembnih podjetij“, in sicer njegovega očeta Tay Zaja. Splošno sodišče je menilo, da pritožnik zato ni vpisan kot posameznik, temveč je vpisan pod „kategorijo“ oseb, zaradi česar je izgubil celotno postopkovno varstvo, do katerega bi bil upravičen, če bi bil vpisan kot posameznik, in v katerega je vključena zahteva, da institucije predložijo dokaze za utemeljitev njegovega vpisa in upoštevajo osnovno pravico do obrambe.
2.
Pritožnik meni, da je ta pristop nepravilen tako s pravnega kot tudi z dejanskega vidika. Meni, da ni vključen v Uredbo, ker je del kategorije „družinski člani“; vpisan pa je kot posameznik s svojim imenom na podlagi koristi, ki naj bi jih imel od vladne gospodarske politike v Burmi/Mjanmaru. Pritožnik je zato očitno upravičen do varstva, ki ga nudijo temeljna načela prava Skupnosti.
3.
Pritožnik navaja tudi pravne očitke v zvezi s sodbo Splošnega sodišča.
4.
Prvič, Splošno sodišče je napačno ugotovilo, da sta člena 60 in 301 ustrezna pravna podlaga Uredbe. Pritožnik trdi, da ni zadostne zveze med njim in vojaškim režimom v Burmi/Mjanmaru. Ni niti voditelj Burme/Mjanmara niti oseba, ki je povezana z voditeljem, in voditelj ga neposredno ali posredno ne nadzoruje. Dejstvo, da je sin nekoga, za katerega Svet meni, da je imel koristi od režima, ni dovolj. Splošno sodišče je napačno trdilo, da imajo po njegovem mnenju institucije a fortiori pooblastilo za zamrznitev sredstev posameznika, ker bi imele institucije pooblastilo za sprejetje obsežnejšega trgovinskega embarga glede Burme/Myanmarja.
5.
Drugič, Splošno sodišče je napačno štelo, da je dokazno breme na pritožniku in da mora izpodbiti domnevo, da ima koristi od režima. Dokazno breme bi moralo biti na Svetu in ta bi moral utemeljiti omejevalni ukrep, naložen v zvezi s pritožnikom, ter za ta omejevalni ukrep predložiti dokaze.
6.
Tretjič, splošno sodišče je napačno menilo, da je Svet izpolnil obveznost obrazložitve, ki jo ima v zvezi s pritožnikovo vključitvijo v Uredbo. Pritožnik meni, da če Svet izključno na podlagi koristi, ki naj bi jih pritožnik imel od vladne gospodarske politike, poimensko navede posameznika v Uredbi, mora Svet za to mnenje glede pritožnika podati dejanske in natančne razloge.
7.
Četrtič, Splošno sodišče je napačno štelo, da se pravica do obrambe za pritožnika ne uporabi. Pravica do obrambe – pravica do poštenega sojenja in pravica do učinkovitega sodnega nadzora – so temeljni vidiki vladavine prava v Evropski uniji, ki veljajo vedno, ko institucije Unije sprejmejo ukrep, ki neposredno posega v položaj posameznika. Splošno sodišče je tudi napačno ugotovilo, da pritožnikova pravica do obrambe (ob domnevi, da obstaja) ni bila kršena, saj se obravnava ne bi mogla končati drugače, ker pritožnik ni predložil informacij, ki bi vodile do drugačne presoje.
8.
Petič, Splošno sodišče je uporabilo napačno merilo za nadzor odločitev, s katerimi je oseba vključena v prilogo k uredbi o zamrznitvi sredstev. Sodni nadzor zakonitosti take odločitve vključuje presojo dejstev in okoliščin, na katere se sklicuje v njeno utemeljitev, ter dokaze in informacije, na podlagi katerih je ta presoja opravljena.
9.
Nazadnje, Splošno sodišče je ravnalo napačno, ko je zavrnilo trditev pritožnika, da je bila kršena njegova lastninska pravica in da je Uredba neutemeljena in nesorazmerna v delu, ki se nanaša nanj.
(1) Uredba Sveta (ES) št. 194/2008 z dne 25. februarja 2008 o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Burmo/Mjanmarom in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 817/2006 (UL L 66, str. 1).
Full & Egal Universal Law Academy