6.11.2010
SL
Uradni list Evropske unije
C 301/8
Pritožba, ki jo je Mediaset SpA vložila 6. avgusta 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 15. junija 2010 v zadevi Mediaset SpA proti Evropski komisiji, skupaj s Sky Italia Srl (T-177/07)
(Zadeva C-403/10 P)
2010/C 301/11
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Pritožnica: Mediaset SpA (zastopniki: K Adamantopoulos in G. Rossi, odvetnika)
Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Sky Italia Srl
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
—
sodbo Splošnega sodišča z dne 15. junija 2010 v zadevi T-177/07 razveljavi;
—
samo dokončno odloči s tem, da odločbo Evropske komisije, izpodbijano na prvi stopnji, razglasi za nično, ali, alternativno, vrne zadevo Splošnemu sodišču v ponovno odločanje; in
—
toženi stranki in intervenientki na prvi stopnji naloži plačilo stroškov postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
1.
Tožeča stranka trdi, da je Splošno sodišče dvakrat napačno uporabilo pravo s tem, da je navedbe tožeče stranke na področje uporabe člena 4(1) italijanskega zakona št. 350/2003 in tožbeni razlog tožeče stranke v zvezi z razliko med pojmoma (i) selektivnosti na podlagi člena 107(1) PDEU in (ii) diskriminacije, ki se razlikuje od tehnološke nevtralnosti, štelo za nedopustne. Splošno sodišče je posledično očitno napačno uporabilo pravo s tem, da je italijanski zakon pravno opredelilo kot tehnološko ne-nevtralen.
2.
Splošno sodišče je pri uporabi člena 107(1) PDEU napačno uporabilo pravo s tem, da je štelo, da ima tožeča stranka zaradi zatrjevane „tehnološke ne-nevtralnosti“ italijanskega zakona nujno selektivno gospodarske prednosti. Poleg tega je napačno uporabilo pravo s tem, da je odločilo, da je tožena stranka upravičeno ugotovila obstoj gospodarske prednosti za družbo Mediaset, medtem ko ni (tako kot tožena stranka) pravno opredelilo – temveč le domnevala – abstraktne „pritegnitve gledalcev“ in „cenejšega prodora na trg“ kot posebne gospodarske prednosti družbe Mediaset. Splošno sodišče tudi ni podalo ustrezne obrazložitve v nasprotju s členom 36 statuta Sodišča ter je očitno izkrivljalo dejstva in napačno uporabilo pravo s tem, da je v točkah od 62 do 68 in od 74 do 79 sodbe podalo napačno in izkrivljeno razlago izpodbijane odločbe. Splošno sodišče je namreč napačno uporabilo pravo s tem, da je svojo obrazložitev nadomestilo z obrazložitvijo iz izpodbijane odločbe v zvezi z domnevno prednostjo družbe Mediaset, in predložene dokaze razlagalo na način, ki je v nasprotju z besedilom in analizo iz točk od 82 do 95 izpodbijane odločbe, ter izkrivljalo dokaze. Splošno sodišče je prav tako napačno uporabilo pravo v zvezi s pojmom „posredni prejemnik“ in uporabo ter pravno opredelitev tega pojma v obravnavanem primeru.
3.
Splošno sodišče je poleg tega napačno uporabilo pravo s tem, da sploh ni proučilo različnih tožbenih razlogov, navedenih v točkah od 93 do 96 in od 121 do 129 tožbe, glede presoje skladnosti italijanskega zakona na podlagi člena 107(3)(c) PDEU. Splošno sodišče prav tako v zvezi s tem ni podalo zadostne obrazložitve. Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo tudi z uporabo člena 107(3)(c) PDEU, s tem da je italijanski zakon razglasilo za nezdružljivega s skupnim trgom, kot posledica in le zaradi domnevnega nespoštovanja načela tehnološke nevtralnosti zaradi domnevne izključitve satelitskih sprejemnikov s področja uporabe italijanskega zakona, quod non; ter s tem, da se je strinjalo z opustitvijo tožene stranke, da pravno presodi zatrjevane izkrivljajoče učinke ukrepa na trgu plačljive televizije z ustreznim sodnim, gospodarskim in primerjalnim nadzorom: (a) posebnega izkrivljanja konkurence na trgu plačljive televizije in (b) domnevnega učinka gospodarske prednosti. Gospodarska prednost se je najprej le domnevala in je bila razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom, ker domnevno ni bila tehnološko nevtralna. Splošno sodišče je poleg tega napačno uporabilo pravo in podalo neustrezno obrazložitev s tem, da je zavrnilo tretji tožbeni razlog. Tega tožbenega razloga in trditev v zvezi s protislovno obrazložitvijo izpodbijane odločbe ni le predstavilo netočno in napačno razlagalo, temveč teh trditev ni obravnavalo, in jih je, posledično napačno zavrnilo kot neutemeljene.
4.
Nazadnje, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo pri uporabi člena 14 Uredbe št. 659/1999 (1) s tem, da ni upoštevalo dejstva, da zaradi napak izpodbijane odločbe v zvezi z gospodarsko prednostjo, ki je bila domnevno podeljena tožeči stranki, izterjava domnevne državne pomoči v nasprotju z načelom pravne varnosti dejansko ni bila mogoča. Zoper izpodbijano odločbo torej ni bilo mogoče vložiti nobenega učinkovitega in preglednega pravnega sredstva, prav tako ni bilo primerne metodologije vračila. Splošno sodišče je poleg tega slabo obrazložilo tožbene razloge tožeče stranke glede tega in napačno uporabilo pravo s tem, da je štelo, da je z izpodbijano odločbo omogočena vzpostavitev prejšnjega stanja.
(1) Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).
Full & Egal Universal Law Academy