23.10.2010
SL
Uradni list Evropske unije
C 288/24
Pritožba, ki jo je 23. avgusta 2010 vložila Herhof-Verwaltungsgesellschaft mbH zoper sodbo Sodišča (četrti senat) z dne 7. julija 2010 v zadevi T-60/09, Herhof-Verwaltungsgesellschaft mbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT: Stabilator sp zoo
(Zadeva C-418/10 P)
2010/C 288/42
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Pritožnica: Herhof-Verwaltungsgesellschaft mbH (zastopnika: A. Zinnecker und S. Müller, odvetnika)
Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Stabilator sp. z o.o.
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga,
1.
naj razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 7. julija 2010 v zadevi T-60/09,
2.
naj o zadevi dokončno odloči tako, da ugodi predlogom pritožnice, ki jih je podala na prvi stopnji,
3.
podredno, naj v prvi točki navedeno sodbo Splošnega sodišča razveljavi in vrne zadevo v razsojanje Splošnemu sodišču,
4.
naj UUNT naloži plačilo stroškov postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
1.
Pritožnica navaja, prvič, da je obrazložitev izpodbijane sodbe protislovna. Splošno sodišče naj bi namreč na eni strani priznalo, da se je odbor za pritožbe omejil na preizkus, kakšna podjetja ponujajo nasprotujoče si proizvode in storitve, in je zato napačno opredelilo krog teh podjetij, po vsej verjetnosti zaradi preveč omejujoče razlage prijavljenega seznama za prejšnjo znamko, ker so bili proizvodi in storitve obravnavani kot celota. Po drugi strani naj bi Splošno sodišče odločilo, da je mogoče na vprašanje, ali je odbor za pritožbe storil napake pri presoji, odgovoriti le po preizkusu „presoje odbora za pritožbe, ki se nanaša na vse proizvode in storitve, za katere se je zahtevala registracija“, pri čemer je nato Splošno sodišče ta preizkus, do katerega pa ni prišlo pred UUNT, opravilo samo in končno sklenilo, da odbor za pritožbe ni storil napake pri presoji. Ta nekoherentnost naj bi bila v škodo pritožnice, saj se Splošno sodišče pri posamični primerjavi vedno sklicuje na „celovito primerjavo“, ki naj bi jo izvedel odbor za pritožbe glede na panoge, tako da pride omejujoča razlaga seznama proizvodov in storitev za prejšnjo znamko, ki je posledica tega, tudi tu do izraza.
2.
Drugič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče kršilo člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, saj je pri vsaki posamični primerjavi omejujoče razlagalo sezname proizvodov in storitev za nasprotujoče si znamke glede na to, kako jih je odbor za pritožbe na podlagi celovite primerjave uvrstil v panogo, ter je s tem izkrivilo vsebino teh seznamov in posledično tudi dejstva, ki jih je mogoče iz tega izpeljati, kot so vrsta, namembnost, uporaba in naslovniki zadevnih proizvodov in storitev.
3.
Tretjič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče kršilo člen 65 Uredbe št. 207/2009 ter svoj poslovnik, zlasti načelo kontradiktornosti postopka, ki velja v pravu Unije in ki pride do izraza v teh določbah, s tem, da je določene dokumente razglasilo za nedopustne, čeprav pritožnici ni bilo omogočeno, da bi te dokumente predložila že pred UUNT, saj ni mogla predvideti, da bo UUNT obravnaval proizvode in storitve iz teh seznamov kot celoto, in ne posamično.
Full & Egal Universal Law Academy