6.11.2010
SL
Uradni list Evropske unije
C 301/13
Pritožba, ki jo je X Technology Swiss GmbH vložila 2. septembra 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 15. junija 2010 v zadevi T-547/08, X Technologie Swiss GmbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
(Zadeva C-429/10 P)
2010/C 301/20
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Pritožnica: X Technology Swiss GmbH (zastopnika: A. Herbertz in R. Jung, odvetnika)
Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
Predloga
Pritožnica predlaga:
1.
sodba Splošnega sodišča z dne 16. junija 2010 v zadevi T-547/08 in odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 6. oktobra 2008 v zadevi R 846/2008-4 naj se razveljavita,
2.
drugi stranki v postopku naj se naloži plačilo stroškov.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Predmet te pritožbe je sodba Splošnega sodišča, s katero je bila zavrnjena tožba pritožnice, ki se je nanašala na razveljavitev odločbe četrtega odbora Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 6. oktobra 2008 o zavrnitvi zahteve za registracijo znamke mesta na proizvodu, ki jo predstavlja oranžen prstni del nogavice.
Pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo v zvezi z absolutnim razlogom za zavrnitev znamk, ki nimajo razlikovalnega učinka, iz člena 7(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti in ta absolutni razlog tudi neustrezno razlagalo. Splošno sodišče naj bi v izpodbijani odločbi napačno uporabilo pravo, ko je glede razlikovalnega učinka postavilo strožje pogoje.
Pri presoji razlikovalnega učinka se naj ne bi upoštevalo le posamične značilnosti znamke, ampak tudi celotni vtis znamke glede na zadevno blago. To naj bi pomenilo, da je treba razlikovalni učinek prijavljene znamke preučiti, prvič, glede na njene različne elemente, kot so oblika, položaj ali barva, in, drugič, glede na celotni vtis z vidika potrebnega razlikovalnega učinka znamke, česar pa Splošno sodišče ni storilo. V okviru take preučitve naj bi bilo treba poleg tega načeloma upoštevati, da že določena stopnja razlikovalnega učinka zadostuje za registracijo znamke.
Splošno sodišče naj bi z napačno uporabo prava povečalo obseg zahtev glede razlikovalnega učinka prijavljene znamke s tem, ko se je sklicevalo na tridimenzionalne znamke, ki imajo videz proizvoda samega, in na figurativne znamke, ki so predstavljene z dvodimenzionalnim prikazom blaga. Te sodne prakse naj ne bi bilo mogoče uporabiti za prijavljeno znamko, saj znamka pritožnice ni tridimenzionalna in tudi ne obstaja podobnost v smislu, da bi bilo mogoče za prijavljeno znamko uporabiti sodno prakso, ki se nanaša na druge znamke. Za razliko od zadevnih znamk iz navedene sodne prakse se znamka pritožnice nanaša le na delček zadevnega blaga. Znak, ki je natančno razmejen in barvno opredeljen ter je majhen v razmerju do zadevnega blaga, naj ne bi bil primerljiv z znamko, ki ima do popolnosti videz proizvoda samega.
Tudi če bi se domnevalo, da je mogoče sodno prakso o tridimenzionalnih znamkah uporabiti za prijavljeno znamko, naj bi Splošno sodišče v odločbi napačno uporabilo pravo. Pritožnica namreč meni, da njena znamka izpolnjuje zahteve za tridimenzionalne znamke, ki jih določa sodna praksa. Znamka naj bi se znatno razlikovala od standarda in navad v sektorju ter izpolnjevala bistveno funkcijo označbe izvora. Razlogovanja Splošnega sodišča glede stopnje pozornosti upoštevne javnosti ni mogoče sprejeti: potrošnik naj bi bil ravno pri izdelkih, ki jih ni mogoče poskusiti pred nakupom, posebno pozoren in bi glede njih posebno upošteval znamke. Splošno sodišče naj poleg tega ne bi nikakor zadostno preučilo trditve, ki jo je pritožnica navedla in ki se nanaša na to, da je natančno določila barvni odtenek. V delu, v katerem je Splošno sodišče menilo, da je označevanje športnih nogavic z znamko običajno, ni mogoče razumeti, zakaj naj del, ki je vedno v enakem barvnem odtenku na istem mestu – kar učinkuje kot signal – ne bi bilo mogoče šteti za znak, ki ga je mogoče registrirati.
Full & Egal Universal Law Academy