20.11.2010
SL
Uradni list Evropske unije
C 317/22
Pritožba, ki sta jo 16. septembra 2010 vložili BNP Paribas in Banca Nazionale del Lavoro SpA (BNL) zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 1. julija 2010 v zadevi T-335/08, BNP Paribas in BNL proti Komisiji
(Zadeva C-452/10 P)
2010/C 317/39
Jezik postopka: italijanščina
Stranke
Pritožnici: BNP Paribas, Banca Nazionale del Lavoro SpA (BNL) (zastopniki: R. Silvestri, G. Escalar in M. Todino, odvetniki)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlogi
Pritožnici Sodišču predlagata, naj:
—
V celoti razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije (peti senat) z dne 1. julija 2010 v zadevi BNP Paribas in Banca Nazionale del Lavoro proti Evropski komisiji (T-335/08), vročeno po telefaksu 1. julija 2010 (UL C 221, str. 39) in, posledično
(i)
ugodi predlogom iz prvostopenjske tožbe, s katero se predlaga razglasitev ničnosti celotne Odločbe 2008/711/ES Evropske komisije z dne 11. marca 2008, št. C(2008) 869 konč., glede državne pomoči C 15/2007, (ex NN 20/2007) Italije, „v zvezi z davčnimi spodbudami v korist nekaterih prestrukturiranih bank“ (UL L 327, str. 70), ali
(ii)
podredno, vrne zadevo Splošnemu sodišču, da to o njej ponovno odloča ob upoštevanju sodbe Sodišča.
—
Komisiji naloži plačilo stroškov.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
1.
Splošno sodišče ni temeljito pregledalo odločbe Komisije, s tem da ni preverilo, ali je bila odločitev Komisije, da pri ugotavljanju selektivnosti sporne ureditve ne upošteva položaja subjektov, upravičena;
2.
Splošno sodišče je popačilo sodno prakso Sodišča, v skladu s katero je mogoče specifičnost določenega davčnega ukrepa utemeljiti glede na logiko splošne davčne ureditve, pri čemer je kot merila za lastno presojo uporabilo le smernice, ki jih je Komisija navedla v svoji odločbi;
3.
Splošno sodišče je popačilo sodno prakso v zvezi s selektivnostjo državne pomoči, v skladu s katero je treba selektivnost davčnega ukrepa presojati zgolj ob upoštevanju učinkov, ki zaradi njega lahko nastanejo z vidika obdavčitve;
4.
Splošno sodišče je izkrivljalo dejstva, s tem ko je napačno menilo, da ureditev splošne prilagoditve podjetjem ne omogoča, da davčni strošek premoženja, ki se nanaša na prenesena podjetja, prilagodi vrednostim, vpisanim v bilanco;
5.
Nazadnje, Splošno sodišče je nepravilno nadomestilo Komisijo, s tem da je ex novo pripravilo razloge v podporo izpodbijane odločbe Komisije.
Full & Egal Universal Law Academy