4.12.2010
SL
Uradni list Evropske unije
C 328/52
Tožba, vložena 14. oktobra 2010 – Endesa in Endesa Generación proti Komisiji
(Zadeva T-490/10)
2010/C 328/81
Jezik postopka: španščina
Stranke
Tožeči stranki: Endesa, SA (Madrid, Španija), Endesa Generación, SA (Sevilla, Španija) (zastopnik: M. Merola, odvetnik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi tožečih strank
—
Tožba naj se razglasi za dopustno;
—
tožba naj se razglasi za utemeljeno, Sklep pa naj se v celoti razglasi za ničen ter
—
toženi stranki naj se naloži plačilo vseh stroškov v zvezi s tožbo.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Sklep, ki se izpodbija v tem postopku je isti kot v zadevah Gas Natural Fenosa SDG proti Komisiji, T-484/10, in Iberdrola proti Komisiji, T-486/10.
V utemeljitev tožbe tožeči stranki navajata tri razloge:
1.
Prvi tožbeni razlog je, da je Komisija storila očitno napako, s tem da je menila, da prijavljeni ukrep spada na področje uporabe Direktive 2003/54/CE (1). V zvezi s tem tožbenim razlogom tožeči stranki zatrjujeta:
—
Komisija je storila očitno napako s tem, da je razlagala, da člen 11(4) Direktive 2003/54/ES ne zahteva, da nacionalni organi navedejo in dokažejo obstoj razlogov za zanesljivost oskrbe, da bi sprejeli ukrepe, ki niso v skladu s pravili usklajevanja iz Direktive. Taka razlaga je v nasprotju z obveznostjo ozke razlage izjem.
—
Komisijina razlaga člena 11(4) Direktive 2003/54/ES naj bi pomenila, da se državam članicam dovoli nedoločena uporaba pravila, ki se ga v skladu s členom 114 Pogodbe lahko uporablja samo prehodno. Razlaga Komisije je tako nezdružljiva s pravno podlago Direktive 2003/54/ES.
—
Komisija je storila očitno napako s tem, da je izračunala 15 % prag iz Direktive 2003/54/ES tako, da nima več polnega učinka, kot je namen zakonodajalca Unije.
—
Komisija je storila očitno napako, ker ne obstajajo težave z zanesljivostjo oskrbe v Španiji, ki bi utemeljevale sprejetje prijavljenega ukrepa.
—
Prijavljeni ukrep ne spoštuje pogojev iz člena 3(2) Direktive 2003/54/ES, ki določa, da morajo biti obveznosti javnih storitev jasno določene, pregledne, nediskriminatorne in preverljive ter morajo elektroenergetskim podjetjem v Uniji zagotavljati dostop do nacionalnih odjemalcev pod enakimi pogoji.
2.
Drugi tožbeni razlog je, da je Komisija storila očitno napako s tem, da je menila, da se člen 106(2) Pogodbe uporablja za prijavljeni ukrep. Na podlagi tega tožbenega razloga tožeči stranki zatrjujeta:
—
Komisija je storila očitno napako, ker je menila, da je zaradi določbe v členu 11(4) Direktive 2003/54/ES nepotrebno preveriti, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji, ki so nujni za določitev obveznosti javnih storitev.
—
Komisija je storila očitno napako, ker ni pravilno presodila sorazmernosti prijavljenega ukrepa in je preučitev omejila le na ugotovitev, da ni presežne izravnave.
—
Komisija pri uporabi člena 106(2) Pogodbe ni preučila kršitve, ki jo prijavljeni ukrep pomeni za lastninsko pravico iz Listine EU o temeljnih pravicah.
3.
Tretji tožbeni razlog temelji na kršitvi, povezani z nekaterimi postopkovnimi vidiki. V zvezi s tem tožeči stranki navajata:
—
Komisija je kršila člen 108 Pogodbe in člen 4(4) Uredbe št. 659/1999 (2) ker ni začela formalne preiskave, kljub temu da so obstajali objektivni in usklajeni indici, ki so kazali na to, da so obstajale resne težave pri presoji združljivosti prijavljenega ukrepa.
—
Komisija je zlorabila svoja pooblastila ker je fazo predobjave uporabila z namenom izogniti se uvedbi formalnega postopka preiskave.
(1) Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (UL L 176, str. 37).
(2) Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).
Full & Egal Universal Law Academy