28.1.2012
SL
Uradni list Evropske unije
C 25/20
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 15. novembra 2011 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Verwaltungsgerichtshof – Avstrija) – Murat Dereci, Vishaka Heiml, Alban Kokollari, Izunna Emmanuel Maduike, Dragica Stevic proti Bundesministerium für Inneres
(Zadeva C-256/11) (1)
(Državljanstvo Unije - Pravica do prebivanja državljanov tretjih držav, družinskih članov državljanov Unije - Zavrnitev na podlagi neuresničevanja pravice državljana do prostega gibanja - Morebitno drugačno obravnavanje v primerjavi z državljani Unije, ki so uresničevali pravico do prostega gibanja - Pridružitveni sporazum EGS-Turčija - Člen 13 Sklepa št. 1/80 Pridružitvenega sveta - Člen 41 Dodatnega protokola - Klavzule „standstill“)
2012/C 25/33
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Verwaltungsgerichtshof
Stranke v postopku v glavni stvari
Pritožniki: Murat Dereci, Vishaka Heiml, Alban Kokollari, Izunna Emmanuel Maduike, Dragica Stevic
Tožena stranka: Bundesministerium für Inneres
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Verwaltungsgerichtshof – Razlaga člena 20 PDEU, člena 41(1) Dodatnega protokola, podpisanega 23. novembra 1970, ki je sestavni del Sporazuma o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo (UL 1972, L 293, str. 4) in člena 13 Sklepa Pridružitvenega sklepa št. 1/80 z dne 19. septembra 1980 o razvoju pridružitve – Državljanstvo Unije – Pravica državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega prebivanja na ozemlju države članice – Primer, ko državljan Unije prebiva v državi članici, katere državljan je – Pogoji za podelitev dovoljenja za prebivanje družinskim članom, ki so državljani tretjih držav
Izrek
1.
Pravo Unije, zlasti njegove določbe v zvezi z državljanstvom Unije, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da država članica državljanu tretje države zavrne prebivanje na njenem ozemlju, kadar ta državljan tretje države želi prebivati z družinskim članom, ki je državljan Unije s stalnim prebivališčem v tej državi članici, katere državljan je, in ki ni nikoli uresničeval pravice do prostega gibanja, če taka zavrnitev ne pripelje do preprečitve dejanskega uživanja bistvene vsebine pravic, podeljenih zaradi statusa državljana Unije, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.
2.
Člen 41(1) Dodatnega protokola, ki je bil podpisan 23. novembra 1970 v Bruslju in je bil v imenu Skupnosti sklenjen, odobren in potrjen z Uredbo Sveta (EGS) št. 2760/72 z dne 19. decembra 1972, je treba razlagati tako, da je treba sprejetje nove ureditve, ki je bolj omejevalna od predhodne, pri čemer je bila s to omiljena prejšnja ureditev v zvezi s pogoji za uresničevanje svobode ustanavljanja turških državljanov, veljavna ob začetku veljavnosti tega protokola na ozemlju zadevne države članice, obravnavati kot „novo omejitev“ v smislu te določbe.
(1) UL C 219, 23.7.2011.
Full & Egal Universal Law Academy