3.8.2013
SL
Uradni list Evropske unije
C 225/19
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 20. junija 2013 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Upper Tribunal (Tax and Chanery Chamber) – Združeno kraljestvo) – Her Majesty's Commissioners of Revenue and Customs proti Paulu Neweyu, ki posluje pod imenom Ocean Finance
(Zadeva C-653/11) (1)
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Šesta direktiva o DDV - Člena 2, točka 1, in 6(1) - Pojem „opravljanje storitev“ - Opravljanje oglaševalskih storitev in storitev posredovanja kreditov - Oprostitve - Gospodarska in poslovna stvarnost transakcij - Zlorabe - Transakcije, katerih edini namen je pridobitev davčne ugodnosti)
2013/C 225/31
Jezik postopka: angleščina
Predložitveno sodišče
Upper Tribunal (Tax and Chanery Chamber)
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Her Majesty's Commissioners of Revenue and Customs
Tožena stranka: Paul Newey, ki posluje pod imenom Ocean Finance
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber) – razlaga členov 9(2)(e) in 13(B)(d) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) ((UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 324) – Oprostitev storitev posredovanja kreditov – Posredovanje kreditov za stranke v Združenem kraljestvu, ki ga opravlja družba s sedežem na otoku Jersey, pri čemer ta družba uporablja storitve osebe s sedežem v Združenem kraljestvu – Pripis dejavnosti družbi s sedežem na otoku Jersey ali osebi s sedežem v Združenem kraljestvu
Izrek
Čeprav so pogodbena določila eden od elementov, ki jih je treba upoštevati, niso odločilnega pomena za identifikacijo izvajalca in prejemnika „opravljanja storitev“ v smislu členov 2, točka 1, in 6(1) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2000/65/ES z dne 17. oktobra 2000. Možno je tudi, da se ta določila sploh ne upoštevajo, zlasti če se izkaže, da ne odražajo gospodarske in poslovne stvarnosti, temveč so popolnoma umetna konstrukcija, ki nima nobene povezave z gospodarsko stvarnostjo in katere edini namen je pridobitev davčne ugodnosti, kar pa mora presoditi nacionalno sodišče.
(1) UL C 65, 3.3.2012.
Full & Egal Universal Law Academy