27.8.2011
SL
Uradni list Evropske unije
C 252/12
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Düsseldorf (Nemčija) 18. februarja 2011 – Der Generalbundesanwalt beim Bundesgerichtshof proti Mohsenu Afrasiabiju, Behzadu Sahabiju in Heinzu Ulrichu Kesslu
(Zadeva C-72/11)
2011/C 252/23
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Oberlandesgericht Düsseldorf
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Der Generalbundesanwalt beim Bundesgerichtshof
Tožene stranke: Mohsen Afrasiabi, Behzad Sahabi, Heinz Ulrich Kessel
Vprašanja za predhodno odločanje
1.
Ali je za dajanje na voljo v smislu člena 7(3) Uredbe (ES) št. 423/2007 (1) potrebno, da lahko navedena oseba/subjekt gospodarski vir časovno neposredno uporabi za pridobitev sredstev ali storitev? Ali je treba člen 7(3) Uredbe (ES) št. 423/2007 razlagati tako, da prepoved posrednega dajanja na voljo zajema dobavo in sestavo funkcionalnega gospodarskega vira, ki pa še ni pripravljen za uporabo (v obravnavanem primeru vakuumska peč), tretji osebi v Iranu, ki namerava z njim pozneje izdelovati proizvode za pravno osebo, subjekt ali organ, naveden v prilogah IV in V k tej uredbi?
2.
Ali je treba člen 7(4) Uredbe (ES) št. 423/2007 razlagati tako, da je izogibanje lahko podano samo, če storilec svoje ravnanje formalno – vendar kljub temu le navidezno – prilagodi prepovedim, ki izhajajo iz člena 7, od (1) do (3), Uredbe (ES) št. 423/2007, tako da tudi v primeru široke razlage zanj ni več mogoče uporabiti prepovedne določbe? Ali se znaki prepovedi izogibanja in prepovedi biti na voljo medsebojno izključujejo? Če je odgovor pritrdilen: ali lahko ravnanje, za katero se (še) ne bi uporabljala prepoved (posrednega) dajanja na voljo, kljub temu predstavlja izogibanje v smislu člena 7(4) Uredbe (ES) št. 423/2007?
Ali predstavlja člen 7(4) Uredbe (ES) št. 423/2007 klavzulo „catch-all“, pod katero se lahko umesti vsako dejanje, katerega posledica je dajanje na voljo gospodarskega vira navedeni osebi ali subjektu?
3.
Ali zahteva subjektivni znak „zavestnega in namernega“ v členu 7(4) Uredbe (ES) št. 423/2007 po eni strani pozitivno vedenje o namenu ali posledici izogibanja prepovedi dajanja na voljo, poleg tega pa še dodaten hoteni vidik, najmanj v tem smislu, da storilec vsekakor privoli v izogibanje prepovedi? Ali mora imeti storilec poseben namen izogniti se prepovedi, torej mora ravnati namerno?
Ali zavestna izognitev ni potrebna, temveč zadošča, da storilec šteje izognitev prepovedi zgolj za mogočo in vanjo privoli?
(1) Uredba Sveta (ES) št. 423/2007 z dne 19. aprila 2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 103, str. 1).
Full & Egal Universal Law Academy