21.5.2011
SL
Uradni list Evropske unije
C 152/11
Pritožba, ki jo je E.ON Energie AG vložila 25. februarja 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 15. decembra 2010 v zadevi T-141/08, E.ON Energie AG proti Komisiji
(Zadeva C-89/11 P)
2011/C 152/20
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Pritožnica: E.ON Energie AG (zastopniki: A. Röhling, F. Dietrich in R. Pfromm, odvetniki)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlog
—
Izpodbijana sodba Splošnega sodišča naj se razveljavi in Odločba druge stranke v postopku C(2008) 377 konč. z dne 30. januarja 2008 v zadevi COMP/B-1/39.326, ki je bila pritožnici vročena 6. februarja 2008, naj se razglasi za nično;
—
Podredno, izpodbijana sodba in zgoraj navedena odločba naj se razveljavi oziroma razglasi za nično v delu, v katerem je
(a)
pritožnici naložena globa,
(b)
pritožnici naloženo plačilo stroškov,
—
in naj se ugodi predlogom pritožnice na prvi stopnji;
—
še podredneje, izpodbijana sodba Splošnega sodišča naj se razveljavi in zadeva vrne Splošnemu sodišču;
—
stroški postopka naj se naložijo drugi stranki v postopku.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica nasprotuje izpodbijani odločbi Splošnega sodišča s predlogom, naj se ta razveljavi in odločba druge stranke v postopku C(2008) 377 konč. z dne 30. januarja 2008 v zadevi COMP/B-1/39.326 razglasi za nično. S sodbo je bila potrjena odločba o globi druge stranke v postopku, v kateri se je pritožnici očitalo, da je prelomila pečat, ki ga je v skladu s členom 20 (2) (d) Uredbe (ES) št. 1/2003 namestil eden od pooblaščencev druge stranke v postopku in da je s tem „najmanj iz malomarnosti“ kršila člen 23 (1) (e) Uredbe 1/2003. Pritožnica je v obrazložitev svoje pritožbe navedla šest pritožbenih razlogov:
1.
Pritožnica Splošnemu sodišču najprej očita, da je napačno uporabilo pravo pri porazdelitvi dokaznega bremena in da je zato kršilo načelo domneve nedolžnosti in načelo odločanja prava Skupnosti in dubio pro reo. Splošno sodišče naj zlasti ne bi upoštevalo dejstva, da dokaz v (nesporni) obliki pečata, nameščenega preko njegovega Shelf Life (roka uporabnosti) ne pomeni „dovolj natančnega“ dokaza za obstoj kršitve.
2.
Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom zatrjuje, da je Splošno sodišče kršilo obveznost obrazložitve s tem, da je opravilo pravno napačno kvalifikacijo. Splošno sodišče naj v okviru obrnjenega dokaznega bremena ne bi spoštovalo merila „prerekanja“ dokazne vrednosti pečata, ki ga je v izhodišču postavilo samo, s tem, da je naknadno, v okviru pravne kvalifikacije, zahtevalo obstoj neposredne „vzročne zveze“ med prekoračitvijo roka uporabnosti pečata in nastankom lažne pozitivne reakcije.
3.
Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da je izkrivilo dokaze in s tem kršilo zakon logike, splošno načelo pravne države ter ponovno obveznost obrazložitve, ki zavezuje Splošno sodišče. V zvezi s tem pritožnica zlasti navaja, da Splošno sodišče dokaz, ki vključuje „zapisnik o namestitvi pečata“, presoja na podlagi predpostavke, da bo štel za zadosten dokaz zakonite namestitve pečata, pri čemer gre za razlago, ki je iz njega ni mogoče izpeljati.
4.
Pritožnica s četrtim pritožbenim razlogom navaja dodatno pomanjkanje obrazložitve sodbe, povezano s kršitvijo zakona logike. Splošno sodišče naj bi na podlagi delovanja pečatov, uporabljenih pri drugih pečatenjih v zgradbi pritožnice, prišlo do nelogičnega sklepa tudi glede delovanja spornega pečata.
5.
Pritožnica s petim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da je kršilo pravila pravilnega postopka izvedbe dokazov, zakone logike ter temeljno načelo in dubio pro reo. Splošno sodišče naj bi zlasti pravno napačno menilo, da je bila trditev pritožnice v zvezi s stanjem napisa „VOID“ na okviru vrat neupoštevna in naj s kršitvijo pravilnega postopka izvedbe dokazov v zvezi s tem ne bi odredilo preiskave.
6.
Pritožnica s šestim pritožbenim razlogom nazadnje Splošnemu sodišču očita, da je kršilo pravo s ponovno kršitvijo pravilnega postopka izvedbe dokazov in načela sorazmernosti kot načelo pravne države v okviru določitve globe. Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo olajševalne okoliščine, da je bila sama druga stranka v postopku vzrok za stanje, ki ga na dan preiskave ni bilo več mogoče pojasniti. Poleg tega naj bi Splošno sodišče v zvezi z obsegom vpliva na varovano dobrino napačno uporabilo pravo, ker ni pridobilo dokaza o odprtju vrat, ki je pomembno vprašanje za opredelitev teže kršitve in s tem za določitev globe.
Full & Egal Universal Law Academy