9.7.2011
SL
Uradni list Evropske unije
C 204/15
Pritožba, ki jo je Italijanska republika vložila 28. aprila 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 3. februarja 2011 v zadevi T-3/09, Italijanska republika proti Evropski komisiji
(Zadeva C-200/11 P)
2011/C 204/29
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Pritožnica: Italijanska republika (zastopnik: P. Gentili, avvocato dello Stato)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlog
Razveljavitev sodbe Splošnega sodišča v zadevi T-3/09 in, z meritornim odločanjem, razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 21. oktobra 2008 o državni pomoči C 20/08 (ex N 62/08), ki jo Italija namerava izvesti v skladu s spremenjeno shemo N 59/04 o začasnem obrambnem mehanizmu za ladjedelništvo, C(2008) 6015 konč.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Italijanska republika pred Sodiščem izpodbija sodbo z dne 3. februarja 2011 v zadevi T-3/09, s katero je Splošno sodišče Evropske unije zavrnilo tožbo Italije zoper Odločbo Komisije z dne 21. oktobra 2008 o državni pomoči C 20/08 (ex N 62/08), ki jo Italija namerava izvesti v skladu s spremenjeno shemo N 59/04 o začasnem obrambnem mehanizmu za ladjedelništvo, C(2008) 6015 konč., o kateri je bila Italijanska republika uradno obveščena 22. oktobra 2008 z dopisom št. SG-Greffe (2008) D/206436 z dne 22. oktobra 2008.
Italijanska republika v utemeljitev pritožbe navaja:
Prvi pritožbeni razlog: napačna ugotovitev dejanskega stanja in kršitev členov 87(1) ES in 88(3) ES ter člena 1(c), Uredbe (ES) št. 659/1999 (1) in člena 4 Uredbe (ES) št. 794/2004 (2)
Italija je želela z zakonom o proračunu za leto 2008 samo dopolniti financiranje pomoči za ladjedelništvo iz zakona o proračunu za leto 2004 in iz uredbe ministrstva z dne 2. februarja 2004, ki jo je Komisija že odobrila na podlagi Uredbe (ES) 1177/2002 (3) (Uredba ZOM), ne da bi spremenila pogoje pomoči ne podjetja in pogodbe, ki bi bile do nje upravičene. Sredstva za financiranje so bila namreč izčrpana, ker je prispelo več vlog kot je bilo predvideno. Ta vrsta pomoči zaradi svoje narave ne more imeti vnaprej določenega skupnega zneska; torej dopolnitev financiranja ne more pomeniti bistvene spremembe že odobrene pomoči in s tem nove pomoči. Splošno sodišče je ravnalo napačno, ker ni upoštevalo teh dejstev.
Drugi pritožbeni razlog: kršitev členov od 2 do 5 Uredbe (ES) št. 1177/2002
Komisija je štela, da zakon o proračunu za leto 2008 pomeni novo pomoč, ker je shema iz Uredbe ZOM prenehala veljati 31. marca 2005 in se po tem datumu ni več uporabljala. To ne drži, saj je bil ta datum samo rok za sklenitev pogodb o gradnji ladij, na podlagi katerih je mogoče prejeti pomoč, vendar je ista uredba določala, da je treba podjetjem, ki so ladje dobavila, pomoč izplačati v treh letih od sklenitve pogodbe (razen če se je ta rok podaljšal za še največ tri leta). Torej se je lahko uredba za te pogodbe uporabljala najmanj do 31. marca 2008. Zakon o proračunu, ki je bil sprejet 24. decembra 2007, je prav ukrep za izvajanje uredbe, namenjen odobritvi izplačila pomoči za vse pogodbe, sklenjene do 31. marca 2005. Njegova pravna podlaga je Uredba ZOM, ki bi jo morala Komisija uporabiti za odobritev. Splošno sodišče je ravnalo napačno s tem, da je menilo, da so 31. marca 2005 hkrati s prenehanjem veljavnosti Uredbe ZOM prenehala vsa pooblastila Komisije za presojo ukrepov, povezanih z ladjedelništvom, čeprav se nanašajo na pogodbe, sklenjene do 31. marca 2005.
Tretji pritožbeni razlog: kršitev členov 87(2) in (3) ES ter 88(3) ES in bistvena kršitev postopka zaradi pomanjkljivosti obrazložitve (člen 253 ES)
Komisija je menila, da iz nobene določbe Pogodbe ali drugih pravnih virov ne izhaja, da bi bila pomoč iz zakona o proračunu za leto 2008 združljiva s skupnim trgom. To je napačno, saj je šlo za zaščito ladjedelništva Skupnosti pred korejskim dampingom, na podlagi česar bi se lahko uporabila člen 87(3)(b) ES (pomembni projekti skupnega evropskega interesa) ali člen 87(3)(c) ES (pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti), vsekakor pa načelo sorazmernosti: dodelitev pomoči samo za nekatere pogodbe in ne za druge, zaradi izčrpanja sredstev za financiranje, bi namreč pomenila nesorazmeren ukrep varstva javnih financ, saj bi povzročila hudo izkrivljanje konkurence med zadevnimi podjetji. Komisija ni proučila nobenega od teh možnih razlogov za izjemo od prepovedi državnih pomoči. Splošno sodišče je napačno ugotovilo, da Italija ni navedla nobenega razloga za izjemo od prepovedi državnih pomoči, zlasti z vidika neenakega obravnavanja in izkrivljanja konkurence, do česar bi prišlo, če bi se pomoč nekaterim podjetjem odrekla, drugim, ki so bila v enakem položaju, pa priznala. Poleg tega je napačno ugotovilo, da je bila odločba Komisije ustrezno obrazložena.
Četrti pritožbeni razlog: kršitev načel varstva legitimnih pričakovanj in enakega obravnavanja (prepovedi diskriminacije)
Vsekakor je potem, ko je Komisija odobrila shemo iz uredbe ministrstva z dne 2. februarja 2004, nastalo legitimno pričakovanje, da bo odobren tudi zakon, s katerim se je samo dopolnilo financiranje iste sheme. To je narekovalo tudi načelo enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, saj so zaradi izčrpanja sredstev za financiranje pomoč prejeli samo nekateri gospodarski subjekti, ne pa drugi, ki so bili v enakem položaju. Splošno sodišče je napačno ugotovilo, da je bilo Italiji in zadevnim subjektom znano, da je bil z odločbo o odobritvi iz leta 2004 skupen znesek pomoči omejen na 10 milijonov EUR. Nasprotno, obstajalo je pričakovanje, da lahko vsi upravičenci prejmejo pomoč.
(1) UL L 83, str. 1.
(2) UL L 140, str. 1.
(3) UL L 172, str. 1.
Full & Egal Universal Law Academy