30.7.2011
SL
Uradni list Evropske unije
C 226/11
Tožba, vložena 10. maja 2011 – Evropska komisija proti Francoski republiki
(Zadeva C-216/11)
2011/C 226/22
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: W. Mölls in O. Beynet, zastopnika)
Tožena stranka: Francoska republika
Predloga tožeče stranke
—
Ugotovi naj se, da Francoska republika s tem, da je za presojo komercialne narave posedovanje tobačnih proizvodov s poreklom iz druge države članice s strani posameznikov uporabila povsem količinsko merilo, ki ga je uporabila za posamezno vozilo (in ne za osebo) in to pavšalno za vse tobačne proizvode, s čimer je posameznikom enostavno preprečen uvoz tobačnih proizvodov s poreklom iz druge države članice, če njihova količina presega dva kilograma na posamezno vozilo, ni izpolnila svojih obveznosti iz Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 (1), in sicer zlasti iz njenih členov 8 in 9, ter iz člena 34 Pogodbe o delovanju Evropske unije;
—
Francoski republiki naj se naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Prvič, Komisija toženi stranki očita, da je uporabila izključno količinsko merilo za ugotavljanje kršitve, čeprav naj bi bile količine, navedene v členu 9(2) zgoraj navedene Direktive 92/12 (in v členu 32(3) Direktive 2008/118 (2)), zgolj priporočila in naj v nobenem primeru ne bi mogle pomeniti edini dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri ugotavljanju, ali se tobak dejansko poseduje v komercialne namene ali za lastne potrebe posameznika, ki ga prevaža.
Poleg tega Komisija poudarja, da pragova 1 in 2 kg, določena s členom 575 G in H Code général des impôts (splošni davčni zakonik) veljata za vse posedovane tobačne proizvode (cigarete, tobak za kajenje, cigare itn.), medtem ko so minimalne količine, določene z direktivami, zgolj priporočene količine, določene za vsako od vrst tobačnih proizvodov.
Tožeča stranka poudarja tudi, da francoski predpisi določajo omejitve na vozilo in ne na osebo, kar povzroča zgolj kopičenje količin, ki se prevažajo, v istem vozilu, ne glede na število oseb v vozilu.
Drugič, tožeča stranka se sklicuje na kršitev člena 34 PDEU, ker nacionalne določbe preprečujejo uvoz določenih količin tobačnih proizvodov v Francijo iz druge države članice, tudi če se posedovali za lastne potrebe zainteresirane stranke. Te določbe naj bi bile torej „ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve pri uvozu“, katerih cilj ali učinek naj bi bila manj ugodna obravnava proizvodov s poreklom iz drugih držav članic.
Tretjič, Komisija zavrača utemeljevanja tožene stranke, ki se nanašajo zlasti na neusklajenost obdavčevanja na evropski ravni in na potrebo po zagotavljanju uresničitve cilja varstva javnega zdravja z okrepitvijo boja proti kajenju.
(1) Direktiva Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (UL L 76, str. 1).
(2) Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL 2009, L 9, str. 12).
Full & Egal Universal Law Academy