26.11.2011
SL
Uradni list Evropske unije
C 347/12
Pritožba, ki jo je Volkswagen AG vložila 9. septembra 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 6. julija 2011 v zadevi T-318/09, Audi AG, Volkswagen AG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)
(Zadeva C-467/11 P)
2011/C 347/18
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Pritožnici: Audi AG, Volkswagen AG (zastopnik: P. Kather, odvetnik)
Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
Predlogi
—
Razveljavi naj se sodba Splošnega sodišča z dne 6. julija 2011, v zadevi T-318/09;
—
odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 14. maja 2009, R 226/2007-1, naj se razveljavi;
—
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu naj se naloži plačilo stroškov.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Izpodbijana sodba naj bi kršila člen 7(1)(c) Uredbe o blagovni znamki Skupnosti (1), ker naj bi bilo nepravilno uporabljeno materialno pravo Skupnosti. Razlikovalni znak TDI naj ne bi bil opisen. Splošno sodišče naj bi napačno izhajalo iz tega, da zadevna javnost takoj in brez pomislekov prepozna razlikovalni znak TDI kot okrajšavo za tehnično lastnost. To naj ne bi držalo, ker naj TDI po eni strani ne bi bila okrajšava, po drugi strani pa naj bi obstajale številne daljše oblike za tovrstno okrajšavo. Zato naj v nobenem primeru ne bi bila izpolnjena zahteva po prepoznavanju „takoj in brez pomislekov“. Nadalje naj bi bilo po mnenju pritožnic kršeno načelo preverjanja dejstev po uradni dolžnosti na podlagi člena 74(1), prvi stavek, Uredbe o blagovni znamki Skupnosti, ker naj Urad za usklajevanje ne bi dokazal, da obstaja absolutni razlog za zavrnitev.
Nadalje naj bi bilo kršeno načelo enakega obravnavanja, ker naj bi med znakom TDI in registriranima znakoma CDI in HOl obstajala neposredna in konkretna povezava, ki naj bi zahtevala enako obravnavanje. Tovrstnega enakega obravnavanja naj ne bi bilo, ker TDI ni registriran.
Izpodbijana sodba naj bi kršila člen 7(3) Uredbe o blagovni znamki Skupnosti, kajti po eni strani naj se ne bi zahtevalo izkaza pridobitve razlikovalnega učinka z uporabo v celotni Skupnosti, po drugi strani pa naj bi Splošno sodišče obstoječa dejstva pravno napačno ocenilo. Splošno sodišče naj bi zlasti napačno ocenilo učinke indicev nacionalnih registracij. Prav tako naj ne bi upoštevalo velikih tržnih deležev in števila prodanih vozil TDI ter tako pri pravni presoji prezrlo s tem povezan učinek oglaševanja.
Splošno sodišče naj bi nazadnje pravno napačno sklepalo, da naj se znaka TDI ne bi uporabljalo tako kot znamke. To naj ne bi držalo in naj bi po mnenju pritožnic kršilo pravo Skupnosti, ker se znak TDI v vsaki obliki uporablja kot znamka.
(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti; UL 2009, L 78, str. 1.
Full & Egal Universal Law Academy