26.11.2011
SL
Uradni list Evropske unije
C 347/16
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Giudice di Pace di Mercato San Severino (Italija) 26. septembra 2011 – Ciro Di Donna proti Società imballaggi metallici Salerno Srl (SIMSA)
(Zadeva C-492/11)
2011/C 347/25
Jezik postopka: italijanščina
Predložitveno sodišče
Giudice di Pace di Mercato San Severino
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Ciro Di Donna
Tožena stranka: Società imballaggi metallici Salerno Srl (SIMSA)
Vprašanja za predhodno odločanje
Ali člena 6 in 13 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, razglašene 7. decembra 2000 v Nici, kakor je bila sprejeta 12. decembra 2007 v Strasbourgu, Direktiva 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah, splošno načelo prava Unije o učinkovitem sodnem varstvu in na splošno pravo Unije v celoti nasprotujejo temu, da se v eni državi članici Evropske unije sprejme ureditev, kot je v Italiji vzpostavljena z zakonsko uredbo št. 28/2010 in ministrsko uredbo št. 180/2010, kakor je bila spremenjena z ministrsko uredbo št. 145/2011, v skladu s katero:
—
lahko sodišče v poznejšem postopku izpelje dokaze v breme stranke, ki neupravičeno ni sodelovala v postopku obvezne mediacije;
—
mora sodišče zavrniti povračilo stroškov, ki jih je stranka, ki je uspela v sodnem postopku in je zavrnila predlog za poravnavo, imela po vložitvi tega predloga, ter mora tej stranki naložiti, da povrne stroške, ki jih je stranka, ki v sodnem postopku ni uspela, imela v istem obdobju, in da v državni proračun nakaže dodatni znesek v višini že plačanega zneska za dolgovano takso (enotni prispevek), če se sodba, s katero je bil končan sodni postopek, uveden po predložitvi zavrnjenega predloga, v celoti ujema z vsebino samega predloga;
—
lahko sodišče iz resnih in izjemnih razlogov zavrne povračilo stroškov, ki jih je imela stranka, ki je uspela v sodnem postopku, zaradi nadomestila, plačanega mediatorju, in nadomestila, ki pripada izvedencu, tudi če se akt, s katerim se konča sodni postopek, ne ujema v celoti z vsebino predloga;
—
mora sodišče stranki, ki neupravičeno ni sodelovala v postopku mediacije, naložiti, da znesek v višini enotnega prispevka, dolgovanega za sodni postopek, nakaže v državni proračun;
—
lahko mediator predloži oziroma celo mora predložiti predlog poravnave, tudi če se stranke o tem niso sporazumele in tudi če v postopku niso sodelovale;
—
rok, v katerem je treba končati poskus mediacije, ne sme biti daljši od štirih mesecev;
—
bo po poteku štirimesečnega roka po uvedbi postopka mogoče vložiti tožbo šele po tem, ko bo tajništvo mediacijske organizacije pridobilo zapisnik mediatorja o nedoseženem soglasju, v katerem bo naveden tudi zavrnjeni predlog;
—
ni izključeno, da je mogoče izvesti toliko postopkov mediacije – s posledičnim časovnim podaljšanjem rešitve spora – kolikor novih predlogov je zakonito vloženih med samim sodnim postopkom, ki je bil medtem uveden;
—
je strošek postopka obvezne mediacije vsaj dvakrat višji od stroška sodnega postopka, ki se s postopkom mediacije želi preprečiti, in se nesorazmerje eksponentno povečuje s povečanjem vrednosti spora (dokler strošek mediacije ne postane tudi več kot šestkrat višji od stroška sodnega postopka) ali s povečanjem njegove zapletenosti (v tem primeru je nujno imenovanje izvedenca, ki ga plačajo stranke v postopku in ki pomaga mediatorju v sporih, ki zahtevajo posebno tehnično znanje, pri čemer pa tehničnih poročil izvedenca ali podatkov, ki jih ta predloži, ni mogoče uporabiti v poznejšem sodnem postopku)?
Full & Egal Universal Law Academy