17.12.2011
SL
Uradni list Evropske unije
C 370/18
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen Sad Sofia-grad (Bolgarija) 18. oktobra 2011 – Zuheyr Freyeh Halaf proti Darzhavna agentsia za bezhantsite pri Ministerski savet
(Zadeva C-528/11)
2011/C 370/30
Jezik postopka: bolgarščina
Predložitveno sodišče
Administrativen Sad Sofia-grad
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Zuheyr Freyeh Halaf
Tožena stranka: Darzhavna agentsia za bezhantsite pri Ministerski savet
Vprašanja za predhodno odločanje
1.
Ali je treba člen 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 (1) z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države razlagati tako, da dovoljuje, da država članica prevzame odgovornost za obravnavanje prošnje za azil, kadar niso podane osebne okoliščine v zvezi z prosilcem za azil, ki utemeljujejo uporabo humanitarne določbe iz člena 15, in kadar je glede države članice, ki je v skladu s členom 3(1) te uredbe odgovorna, podana vsaj ena od teh okoliščin:
a)
v aktih Urada visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) so navedena dejstva in sklepne ugotovitve, iz katerih je razvidno, da država članica, ki je v skladu s predpisi odgovorna, krši predpise Evropske unije na azilnem področju, ki se nanašajo na pogoje za sprejem prosilcev za azil, dostop do postopka ali kakovost postopka za obravnavo prošenj za azil;
b)
država članica, ki je v skladu s predpisi odgovorna, ne odgovori v skladu s členom 20(1) Uredbe št. 343/2003 na zahtevo za ponovni sprejem, pri čemer ta uredba nima določb glede spoštovanja načela solidarnosti iz člena 80 PDEU?
2.
Ali je pri uporabi člena 3(2) Uredbe št. 343/2003 dopustno, da nacionalno sodišče države članice, pri katerem se na podlagi trditve o kršitvi prava Unije na azilnem področju v državi članici, ki je odgovorna v skladu s členom 3(1), zahteva uporaba te uredbe, preizkusi te kršitve prava in iz njih izhajajoče posledice za pravice prosilca za azil, ki mu jih pravo Unije daje v primeru morebitne predaje odgovorni državi članici, ne da bi Sodišče Evropske unije glede te države članice v skladu s postopkom, ki ga določa pravo Unije, ugotovilo kršitve zadevnih predpisov Unije?
Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, se zastavljajo ta vprašanja glede razlage meril za kršitev prava Unije:
Ali se upoštevajo le resne kršitve prava Unije in katera merila mora nacionalno sodišče uporabiti za ugotovitev te kršitve za namene uporabe določbe Uredbe št. 343/2003, katere razlago predlaga?
Ali je kršitev prava Unije na azilnem področju mogoče šteti za resno, le kadar je njena posledica kršitev katere koli pravice prosilca za azil, ki mu jo daje pravo Unije, ali pa je taka kršitev omejena le na kršitev pravice do azila v smislu člena 18 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah?
Ali je treba, kadar na podlagi skupnih meril in standardov prava Unije ni nobene pravne podlage za ugoditev prošnji za azil, dokazati le kršitev pogojev za prevzem prosilcev za azil s strani odgovorne države članice?
3.
Kakšno vsebino ima pravica do azila iz člena 18 v zvezi s členom 53 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter v zvezi z opredelitvijo iz člena 2(c) in uvodno izjavo 12 Uredbe št. 343/2003?
4.
Ali je treba člen 3(2) Uredbe št. 343/2003 razlagati tako, da nacionalnemu sodišču države članice dovoljuje šteti, da je domneva spoštovanja načel nevračanja in varne države v smislu uvodne izjave 2 te uredbe v zvezi z državo članico, ki je odgovorna v skladu s členom 3(1), izpodbita, kadar tega ni ugotovilo Sodišče Evropske unije, pri čemer je treba upoštevati:
—
priznane nadzorne naloge Urada UNHCR, ki izhajajo iz obveznosti iz člena 78(1) PDEU, in sicer spoštovanja mednarodnopravnih instrumentov na azilnem področju, in izrecno iz člena 21 Direktive Sveta 2005/85/ES (2) z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah, in
—
v aktih urada UNHCR navedena dejstva in sklepne ugotovitve, iz katerih je razvidno, da država članica, ki je odgovorna v skladu s členom 3(1) Uredbe št. 343/2003, krši predpise Evropske unije na azilnem področju?
5.
Ali je treba člen 3(2) Uredbe št. 343/2003 v zvezi z obveznostjo iz člena 78(1) PDEU, in sicer spoštovanja mednarodnopravnih instrumentov z azilnega področja, razlagati tako, da so države članice v postopku določitve odgovorne države članice v skladu z Uredbo št. 343/2003 dolžne zaprositi UNHCR za mnenje, kadar so v aktih UNHCR navedena dejstva in sklepne ugotovitve, iz katerih je razvidno, da država članica, ki je odgovorna v skladu s členom 3(1) Uredbe št. 343/2003, krši predpise Evropske unije na azilnem področju?
Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, se zastavlja še to vprašanje:
Ali je, kadar se ne pridobi tako mnenje UNHCR, bistveno kršen postopek določitve odgovorne države članice v skladu s členom 3 Uredbe št. 343/2003 in ali so s tem kršeni pravica do dobrega upravljanja in pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz členov 41 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zato ker člen 21 Direktive 2005/85 določa pravico tega urada, da v zvezi z obravnavo posamičnih prošenj poda mnenje?
(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 109.
(2) UL L 326, str. 13.
Full & Egal Universal Law Academy