21.4.2012
SL
Uradni list Evropske unije
C 118/10
Pritožba, ki jo je Grand Hotel Abi d’Oru SpA vložila 8. decembra 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 20. septembra 2011 v združenih zadevah T-394/08, T-408/08, T-453/08 in T-454/08, Regione autonoma della Sardegna in drugi proti Komisiji
(Zadeva C-633/11 P)
2012/C 118/15
Jezik postopka: italijanščina
Stranke
Pritožnica: Grand Hotel Abi d’Oru SpA (zastopnika: D. Dodaro in R. F. Masuri, odvetnika)
Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Regione autonoma della Sardegna, Selene di Alessandra Cannas Sas in drugi
Predlogi
—
Razveljavitev sodbe Splošnega sodišča z dne 20. septembra 2011 v združenih zadevah T-394/08, T-408/08, T-453/08 in T-454/08 v delu, v katerem
(a)
je zavrnjen očitek pritožnice glede kršitve obveznosti obvestitve o odločbi o popravku v smislu člena 254(3) ES in člena 20(1) Uredbe (ES) št. 659/99 (1) (točke od 103 do 112 sodbe);
(b)
je zavrnjen očitek pritožnice v zvezi s pomanjkljivo obrazložitvijo presoje spodbujevalnega učinka spornih pomoči (točke od 136 do 145 in od 218 do 228 sodbe)
zaradi izkrivljanja tožbenih razlogov, napačne uporabe prava ter nelogočnosti in protislovnosti obrazložitve;
—
razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 2. julija 2008 o shemi državne pomoči C 1/04 (ex NN 158/03 in CP 15/2003) Zloraba ukrepa pomoči N 272/98, regionalni zakon št. 9 iz leta 1998 (UL L 302, str. 9);
—
naložitev plačila stroškov obeh stopenj tega postopka Evropski komisiji.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
V izpodbijani sodbi naj bi bil napačno uporabljen člen 254 ES in Uredba (ES) št. 659/99, obrazložitev pa naj bi bila nelogična in protislovna v delu, v katerem je potrjeno, „da je bila odločba o popravku naslovljena izključno na Italijansko republiko in ne na upravičence do sporne sheme. Zato Komisiji na podlagi člena 254(3) ES družbe Grand Hotel Abi d’Oru ni bilo treba obvestiti o odločbi o popravku“ (točka 107 sodbe). Taka obrazložitev je po mnenju pritožnice v nasprotju s točkama 71 in 72 same sodbe.
Sodba naj ne bi omogočala priznanja drugačne funkcionalne opredelitve odločbe o popravku glede na odločbo o začetku formalnega postopka preiskave, ki v že začetem postopku po mnenju pritožnice nalaga obveznost upoštevanja strank, ki so dejansko že sodelovale v istem postopku. Sodišče naj bi z izenačitvijo odločbe o popravku z odločbo o začetku formalnega postopka preiskave napačno presodilo področje uporabe člena 20(1) Uredbe št. 659/1999.
V izpodbijani sodbi naj bi bili izkrivljeni tožbeni razlogi; napačno uporabljeno pravo, obrazložitev pa naj bi bila nelogična in protislovna, ker naj Splošno sodišče ne bi niti implicitno obrazložilo razloge za zavrnitev očitkov v zvezi z očitno napako Komisije pri presoji spodbujevalnega učinka pomoči.
Nazadnje, tako Komisija v izpodbijani odločbi kot Splošno sodišče v sodbi naj bi izkrivila trditve pritožnice, s tem da sta ji pripisala namen prenosa na individualno raven odločbe, ki se je nanašala na splošno shemo, in zaradi te nejasnosti neutemeljeno nista upoštevala vpliva, ki bi ga elementi, ki jima jih je predložila pritožnica, lahko imeli na presojo obsega splošne sheme pomoči.
(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339.
Full & Egal Universal Law Academy