Sklep Sodišča (šesti senat) z dne 8. marca 2012 –
Febetra
(Zadeva C‑333/11)
„Člen 104(3), prvi pododstavek, Poslovnika – Konvencija TIR – Carinski zakonik Skupnosti – Trošarine – Prevoz na podlagi zvezka TIR – Nepravilna raztovoritev – Določitev kraja kršitve – Izterjava uvoznih dajatev in trošarin – Pristojnost“
1. Prosti pretok blaga – Zunanji skupnostni tranzit – Prevoz, opravljen na podlagi zvezka TIR – Kršitve ali nepravilnosti – Določitev kraja kršitve ali nepravilnosti – Domneva v korist kraja ugotovitve – Obrnitev na podlagi dokazov, ki jih je predložilo garantno združenje (Uredba Komisije št. 2454/93, člen 454(3)) (Glej točko 38 in točko 1 izreka.)
2. Carinska unija – Carinski dolg – Davek na dodano vrednost – Trošarine – Direktiva 92/12 – Država članica, pristojna za izterjavo (Direktiva Sveta 92/12, člena 6(1) in 7(1)) (Glej točko 43 in točko 2 izreka.)
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Hof van Cassatie van België – Razlaga člena 454(3), drugi pododstavek, Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 6, str. 516), členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (UL L 76, str. 1) in člena 37 Carinske konvencije o mednarodnem prevozu blaga na podlagi zvezkov TIR (Konvencija TIR) – Kršitve ali nepravilnosti – Kraj kršitve ali nepravilnosti – Kraj, ki se šteje za kraj ugotovitve kršitve ali nepravilnosti, če kraja, kjer je bila kršitev storjena, ni mogoče določiti
Izrek
1.
Člen 454(3) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1662/1999 z dne 28. julija 1999, je treba razlagati tako, da garantno združenje lahko dokaže kraj, v katerem je bila kršitev ali nepravilnost storjena, tako, da se sklicuje na kraj sprejema zvezka TIR in zapečatenja. Če takšnemu združenju uspe obrniti domnevo pristojnosti carinskih organov države članice, na ozemlju katere je bila ugotovljena kršitev ali nepravilnost med prevozom na podlagi zvezka TIR, v korist tistih organov države članice, na ozemlju katere je bila dejansko storjena ta kršitev ali nepravilnost, kar mora preučiti predložitveno sodišče, postanejo carinski organi te države članice pristojni za izterjavo carinskega dolga.
2.
Člena 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 96/99/ES z dne 30. decembra 1996, je treba razlagati tako, da so carinski organi države članice, na ozemlju katere so bili proizvodi odkriti in zaseženi, pristojni za izterjavo trošarin, tudi če so bili ti proizvodi uvoženi na ozemlje Unije v drugi državi članici, pod pogojem, da so ti proizvodi v posesti za komercialne namene, kar mora ugotoviti predložitveno sodišče.
Full & Egal Universal Law Academy