EUR-Lex -  62011TN0015 - SL

5.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 72/26

Tožba, vložena 6. januarja 2011 – Sina Bank proti Svetu

(Zadeva T-15/11)

2011/C 72/43

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Sina Bank (Teheran, Irak) (zastopnika: B. Mettetal in C. Wucher-North, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

—

Za nično naj se razglasi točka 8 oddelka B Priloge VIII k Uredbi št. 961/2010 (1) v delu, ki se nanaša na tožečo stranko;

—

za ničen naj se razglasi slep Sveta, vsebovan v dopisu z dne 28. oktobra 2010;

—

ugotovi naj se, da se točka 8 oddelka B Priloge II k Sklepu Sveta 2010/413/CFSP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (2) ne uporablja za tožečo stranko;

—

ugotovi naj se, da se člen 16(2) Uredbe Sveta št. 961/2010 ne uporablja za tožečo stranko;

—

ugotovi naj se, da se člen 20(1)(b) Sklepa Sveta 2010/413/CFSP ne uporablja za tožečo stranko;

—

Svetu naj se naloži plačilo njegovih stroškov in stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka navaja štiri tožbene razloge:

1.

S prvim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da vsebinski pogoji za uvrstitev tožeče stranke v izpodbijano uredbo in sklep iz leta 2010 niso izpolnjeni in/ali da je Svet storil očitno napako pri presoji, ali so pogoji izpolnjeni. Zato uvrstitev tožeče stranke ni upravičena.

2.

Z drugim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da je z njeno uvrstitvijo kršeno načelo enakega obravnavanja;

—

tožeča stranka je bila neenako obravnavana glede na druge iranske banke;

—

tožeča stranka je bila neenako obravnavana glede na druge iranske banke, ki so navedene na seznamu v uredbi in sklepu iz leta 2010;

—

tožeča stranka je bila neenako obravnavana glede na položaj „Daftar“ in fundacije Mostaz’afan.

3.

S tretjim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da je bila kršena pravica do obrambe in da zahteva za obrazložitev sankcij ni bila spoštovana, ker:

—

tožeči stranki Svet ni posredoval nobenih informacij v utemeljitev svojega mnenja, razen kratke obrazložitve v dveh vrsticah, ki je bila splošna in nenatančna;

—

čeprav je tožeča stranka Svetu predložila natančne zahteve za informacije glede svoje uvrstitve, Svet ni odgovoril tožeči stranki niti na dopise njenih odvetnikov;

—

je v tem položaju nemogoče ugotoviti, ali je ukrep upravičen ali vsebuje napake;

—

bi morala biti tožeča stranka obveščena o vseh dokazih zoper njo, kolikor je to mogoče in sočasno s sprejetjem začetnega sklepa o zamrznitvi njenih sredstev ali kakor hitro je bilo mogoče po tem.

4.

S četrtim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da omejevalni ukrepi kršijo njeno lastninsko pravico in da niso sorazmerni, kar je v nasprotju z načelom sorazmernosti sklepov, ki velja v Evropski uniji, ker

—

ni zveze med ciljem Sveta in omejevalnim ukrepom, ki je bil določen v zvezi s tožečo stranko;

—

Svet ni odkril nobene transakcije, v kateri bi bila udeležena tožeča stranka;

—

obstajajo drugi bolj sorazmerni ukrepi, ki bi jih bilo mogoče uporabiti proti tveganju domnevnih „jedrskih dejavnosti“ Irana in proti financiranju teh dejavnosti.

(1)  Uredba Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007, UL 2010 L 281, str. 1.

(2)  2010/413/CFSP: Sklep Sveta z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP, UL L 195, str. 39.

Full & Egal Universal Law Academy