28.5.2011
SL
Uradni list Evropske unije
C 160/23
Tožba, vložena 1. aprila 2011 – El-Materi proti Svetu
(Zadeva T-200/11)
2011/C 160/38
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Fahd Mohamed Sakher Ben Mohamed El-Materi (Doha, Katar) (zastopniki: M. Lester, barrister in G. Martin, solicitor)
Tožena stranka: Svet Evropske unije
Predloga
—
Izvedbeni Sklep Sveta 2011/79/SZVP z dne 4. februarja 2011 o izvajanju Sklepa 2011/72/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji (UL L 31, str. 40) in Uredba Sveta (EU) št. 101/2011 z dne 4. februarja 2011 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe, subjekte in organe glede na razmere v Tuniziji (UL L 31, str. 1) naj se v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko, razglasita za nična; in
—
toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.
1.
Prvi tožbeni razlog se nanaša na to, da merilo za uvrstitev tožeče stranke v Prilogo k Izvedbenemu Sklepu Sveta 2011/79/SZVP ni bilo izpolnjeno, ker
—
bi bila edina dovoljena podlaga za uvrstitev tožeče stranke v navedeno Prilogo, če bi izpolnila merilo, določeno v členu 1 Sklepa Sveta 2011/72/SZVP (1), če bi torej spadala med osebe, „ki so odgovorne za nezakonito prisvojitev državnih sredstev Tunizije“, ali med z njimi povezane osebe, saj je v uvodni izjavi 2 navedeno, da so te osebe „prebivalce te države prikrajšale za prednosti trajnostnega razvoja gospodarstva in družbe ter oslabile razvoj demokracije v tej državi“.
2.
Drugi tožbeni razlog se nanaša na to, da je Svet kršil pravico tožeče stranke do obrambe in njeno pravico do učinkovitega sodnega varstva, saj:
—
omejevalni ukrepi ne določajo nikakršnega postopka za seznanitev tožeče stranke z dokazi, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o zamrznitvi njenih sredstev, ali postopka, v katerem bi tožeča stranka lahko učinkovito podala izjavo glede teh dokazov;
—
obrazložitev, navedena v izpodbijanih ukrepih, vsebuje splošno, nepodprto in nedoločno navedbo o sodni preiskavi;
—
Svet ni navedel zadostnih informacij, da bi tožeča stranka lahko v odgovoru učinkovito izrazila svoje mnenje, zaradi česar Sodišče ne more ugotoviti, ali sta bili odločitev in presoja Sveta utemeljeni in ali sta temeljili na prepričljivih dokazih.
3.
Tretji tožbeni razlog se nanaša na to, da Svet ni navedel zadostnih dokazov za vključitev tožeče stranke v izpodbijane ukrepe, s čimer je kršil obveznost jasno navesti dejanske in posebne razloge, ki upravičujejo njegovo odločitev, vključno s posebnimi posamičnimi razlogi, na podlagi katerih je ugotovil, da je tožeča stranka odgovorna za nezakonito prisvojitev državnih sredstev Tunizije.
4.
Četrti tožbeni razlog se nanaša na to, da je Svet neutemeljeno in nesorazmerno kršil lastninsko pravico tožeče stranke in pravico do svobodne gospodarske pobude, saj:
—
imajo ukrepi zamrznitve sredstev pomemben in dolgoročen vpliv na njene temeljne pravice;
—
se neupravičeno uporabljajo v zvezi s tožečo stranko; in
—
Svet ni dokazal, da je popolna zamrznitev sredstev najmanj omejujoče sredstvo za dosego tega namena, niti da je zelo velika škoda, ki je nastala tožeči stranki, upravičena in sorazmerna.
5.
Peti tožbeni razlog se nanaša na to, da je Svet storil očitno napako pri presoji z odločitvijo, da te omejevalne ukrepe uporabi za tožečo stranko, saj Svet očitno ni opravil nobene presoje v zvezi s tožečo stranko, ali je, če je bila taka presoja opravljena, napačno ugotovil, da je tožečo stranko upravičeno vključiti v omejevalne ukrepe.
(1) Sklep Sveta 2011/72/SZVP z dne 31. januarja 2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji (UL L 28, str. 62).
Full & Egal Universal Law Academy