6.8.2011
SL
Uradni list Evropske unije
C 232/33
Tožba, vložena 30. maja 2011 – T&L Sugars in Sidul Açúcares proti Komisiji
(Zadeva T-279/11)
2011/C 232/60
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Tožeči stranki: T&L Sugars Ltd (London, Združeno kraljestvo) in Sidul Açúcares, Unipessoal Lda (Santa Iria de Azóia, Portugalska) (zastopnika: D. Waelbroeck, odvetnik, in D. Slater, Solicitor)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
—
Ugotovi naj se, da sta ta tožba za razglasitev ničnosti na podlagi člena 263(4) PDEU in/ali ugovor nezakonitosti na podlagi člena 277 PDEU zoper Uredbo št. 222/2011, Uredbo št. 293/2011, Uredbo št. 302/2001 in Uredbo št. 393/2011 dopustna in utemeljena;
—
Uredba št. 222/2011 o posebnih ukrepih glede dajanja izvenkvotnega sladkorja in izoglukoze na trg Unije z znižanimi dajatvami na presežne zaloge v tržnem letu 2010/2011 naj se razglasi za nično;
—
Uredba št. 293/2011 o določitvi dodelitvenega koeficienta, zavrnitvi nadaljnjih zahtevkov in zaključku obdobja za predložitev vlog za razpoložljive količine izvenkvotnega sladkorja za prodajo na trgu Unije po znižani presežni dajatvi naj se razglasi za nično;
—
Uredba št. 302/2001 o odprtju posebne uvozne tarifne kvote za določene količine sladkorja za tržno leto 2010/2011 naj se razglasi za nično; in
—
Uredba št. 393/2011 o določitvi koeficienta dodelitve za izdajo uvoznih dovoljenj, za katere so bili zahtevki vloženi od 1. do 7. aprila 2011, za proizvode v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot ter o odložitvi vlaganja zahtevkov za takšna dovoljenja naj se razglasi za nično;
—
podredno, ugotovi naj se, da je ugovor nezakonitosti člena 186(a) in 187 Uredbe št. 1234/2007 dopusten in utemeljen, da so te določbe nezakonite, izpodbijane uredbe, ki neposredno ali posredno temeljijo na teh določbah, pa naj se razglasi za nične;
—
Evropski uniji, ki jo zastopa Komisija, naj se naloži povračilo škode, ki sta jo utrpeli tožeči stranki, ker je Komisija kršila svoje pravne obveznosti, pri čemer naj se določi znesek 35 485 746 EUR odškodnine za škodo, ki sta jo tožeči stranki utrpeli v obdobju med 1. oktobrom 2009 in 31. marcem 2011, povečan za vse tekoče izgube, ki sta jih tožeči stranki utrpeli po tem datumu, ali kateri koli drugi znesek, ki odraža škodo, ki sta jo utrpeli ali jo bosta utrpeli tožeči stranki, kot ga bosta navedli med tem postopkom, zlasti ob upoštevanju bodoče škode;
—
naloži naj se plačilo obresti na znesek odškodnine od dneva razglasitve sodbe Sodišča do dejanskega plačila po stopnji, kot jo določa Evropska centralna banka za glavne operacije refinanciranja, povečano za 2 odstotni točki, ali po kateri koli drugi primerni stopnji, ki jo bo določilo Sodišče;
—
Komisiji naj se naloži plačilo vseh stroškov tega postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata pet tožbenih razlogov.
1.
Prvi tožbeni razlog: kršitev Uredbe št. 1234/2007 (1) in neobstoj ustrezne pravne podlage. Izpodbijana Uredba št. 222/2011 je s kršitvijo Uredbe št. 1234/2007 dejansko povečala proizvodne kvote, dodeljene domačim proizvajalcem. Tožeči stranki menita, da Komisija nima take pristojnosti in da je izrecno pristojna le za znižanje proizvodnih kvot. Toda da bi bil dosežen enak učinek in ne glede na pravno obveznost Komisije, da naloži dajatve, ki imajo odvračalni učinek, je z Uredbo št. 222/2011 nezakonito določena dajatev 0 EUR na izvenkvotni sladkor. Dalje, v prizadevanju popraviti tržne motnje, ki jih je povzročilo zmanjšanje uvoza, Uredba št 222/2011 in Uredba št. 302/2007 ne upoštevata prednosti za uvozne ukrepe in stalne rafinerije, ki jih je določila Uredba št. 1234/2007.
2.
Drugi tožbeni razlog: kršitev načela prepovedi diskriminacije. Tožeči stranki trdita, da kljub enaki kemični sestavi sladkorja iz trsa in pese, izpodbijane uredbe dajejo prednost domačim proizvajalcem na račun uvoznih rafinerij.
3.
Tretji tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti. Namen izpodbijanih uredb je odpravljanje primanjkljaja na trgu sladkorja EU, ki je posledica pomanjkanja uvoženega surovega trsnega sladkorja. Vendar so te uredbe namesto reševanja problema s sprostitvijo potrebnega uvoza surovega trsnega sladkorja povečale dovoljen obseg domače proizvodnje sladkorja. Zato so očitno neprimerne in nesorazmerne.
4.
Četrti tožbeni razlog: kršitev načela zaupanja v pravo. Tožeči stranki trdita, da je Komisija večkrat zagotovila, da ne bo povečala proizvodnih kvot in da bo vzdrževala ravnovesje med zainteresiranimi stranmi. Vendar so bile izpodbijanje uredbe izdelane očitno v korist domače proizvodnje in na račun uvoznih rafinerij.
5.
Peti tožbeni razlog: kršitev načel skrbnega ravnanja in dobrega upravljanja. Tožeči stranki navajata, da se Komisija v začetni fazi sploh ni uspela odzvati, kljub večkratnim opozorilom o motnjah na trgu, nato pa je sprejela očitno neustrezne ukrepe za odpravo teh motenj in s tem omajala ravnovesje, ki ga je med različnimi udeleženci na trgu vzpostavil Svet.
Tožeči stranki uveljavljata zgornje razloge za razglasitev ničnosti Uredbe št. 222/2011 in Uredbe št. 302/2011 tudi v podporo ugovora nezakonitosti na podlagi člena 277 PDEU. Podredno tožeči stranki na podlagi člena 277 PDEU uveljavljata ugovor nezakonitosti členov 186(a) in 187 Uredbe št. 1234/2007, na katerih temeljijo izpodbijane uredbe.
(1) Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, str.1).
Full & Egal Universal Law Academy