22.2.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 52/7
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 19. decembra 2013 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Verwaltungsgericht Berlin – Nemčija) – Rahmanian Koushkaki proti Bundesrepublik Deutschland
(Zadeva C-84/12) (1)
(Območje svobode, varnosti in pravice - Uredba (ES) št. 810/2009 - Členi 21(1), 32(1) in 35(6) - Postopki in pogoji za izdajo enotnih vizumov - Obveznost izdaje vizuma - Ocena tveganja nezakonitega priseljevanja - Namen prosilca zapustiti ozemlje držav članic pred potekom zaprošenega vizuma - Upravičen dvom - Polje proste presoje pristojnih organov)
2014/C 52/11
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Verwaltungsgericht Berlin
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Rahmanian Koushkaki
Tožena stranka: Bundesrepublik Deutschland
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Verwaltungsgericht Berlin – Razlaga Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (UL L 243, str. 1) in zlasti njenih členov 21(1) ter 32(1) – Postopki in pogoji za izdajo vizumov – Pravica prosilca za izdajo vizuma, ki izpolnjuje pogoje za vstop, do izdaje vizuma – Ocena tveganja nezakonitega priseljevanja – Polje proste presoje zadevnih držav članic
Izrek
1.
Člene 23(4), 32(1) in 35(6) Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) je treba razlagati tako, da lahko pristojni organi države članice po obravnavanju vloge za izdajo enotnega vizuma izdajo takega vizuma prosilcu zavrnejo le, če je zoper njega mogoče uveljavljati katerega od razlogov za zavrnitev izdaje vizuma, naštetih v teh določbah. Ti organi imajo pri obravnavanju te vloge široko polje proste presoje glede pogojev uporabe teh določb in ocenjevanja upoštevnih dejstev, da bi ugotovili, ali se lahko zoper prosilca uveljavlja kateri od teh razlogov za zavrnitev.
2.
Člen 32(1) Uredbe št. 810/2009 v povezavi s členom 21(1) te uredbe je treba razlagati tako, da je obveznost pristojnih organov države članice izdati enotni vizum pogojena s tem, da glede na splošni položaj v državi prebivališča prosilca in glede na njegove lastnosti, ugotovljene na podlagi informacij, ki jih je predložil, ni upravičenega dvoma glede namena prosilca, da bo zapustil ozemlje držav članic pred potekom zaprošenega vizuma.
3.
Uredbo št. 810/2009 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje določbi iz zakonodaje države članice, kot je tista iz postopka v glavni stvari, ki določa, da če so pogoji za izdajo, določeni s tem zakonikom, izpolnjeni, pristojni organi prosilcu lahko izdajo enotni vizum, ne da bi bilo posebej določeno, da ta vizum morajo izdati, če je mogoče tako določbo razlagati skladno s členi 23(4), 32(1) in 35(6) navedene uredbe.
(1) UL C 133, 5.5.2012.
Full & Egal Universal Law Academy