SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
PAOLA MENGOZZIJA,
predstavljeni 18. julija 2013 ( 1 )
Zadeva C-180/12
Stoilov i Ko EOOD
proti
Načalnik na Mitnica Stolična
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofija-grad (Bolgarija))
„Različne odločbe in pravna sredstva, ki se nanašajo na isti carinski dolg — Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe — Ustavitev postopka — Pravnomočnost — Člena 41 in 47 Listine — Načelo dobrega upravljanja — Pravica do učinkovitega pravnega sredstva“
I – Uvod in dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe
1.
Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofija-grad (Bolgarija), se nanaša na razlago tarifnih podštevilk 54076130 in 63039210 kombinirane nomenklature za leto 2009 (v nadaljevanju: KN) ( 2 ) in na razlago carinskega zakonika ( 3 ), načela legitimnega pričakovanja ter členov 41 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).
2.
V resnici se, kot bom ponazoril v teh sklepnih predlogih, za navedenim predlogom skriva drugo vprašanje, in sicer v zvezi z njegovo dopustnostjo ali natančneje njegovo brezpredmetnostjo v obravnavanem postopku, zaradi česar bi moralo Sodišče po mojem mnenju ugotoviti, da nadaljnji odgovori na vprašanja za predhodno odločanje niso več potrebni.
3.
Vendar je treba za preučitev tega vprašanja kratko povzeti potek nacionalnih sodnih postopkov, v katerih je družba Stoilov i Ko EOOD (V nadaljevanju: Stoilov) skoraj hkrati vložila tožbi z enakim predmetom zoper odločbi, ki ju je na podlagi carinskega zakonika sprejel Načalnik na Mitnica Stolična (direktor carinske uprave v Sofiji, v nadaljevanju: Načalnik).
4.
Naj povzamem, družba Stoilov je s carinsko deklaracijo, vloženo 8. januarja 2009, po preveritvi in analizi vzorcev v laboratoriju deklarirala „material za izdelavo platnenih navojnic“ iz Kitajske pod tarifno podštevilko 6303 92 10 KN, carinski organi pa so menili, da je blago, zajeto z navedeno deklaracijo, izpolnjevalo pogoje za uvrstitev v poglavje 54 KN, natančneje pod tarifno podštevilko 5407 61 30.
5.
Načalnik je zato 27. aprila 2009 v skladu s členom 221(1) carinskega zakonika ( 4 ) družbo Stoilov uradno obvestil o odločbi (v nadaljevanju: odločba o uradni obvestitvi), s katero je bilo blago, zajeto s carinsko deklaracijo z dne 8. januarja 2009, uvrščeno pod tarifno podštevilko 5407 61 30, s čimer se je stopnja carinske dajatve povečala s 6,5 % na 8 % in se je uporabila 74,8-odstotna dokončna protidampinška dajatev. Družbi Stoilov je bil na podlagi navedene določbe dodeljen sedemdnevni rok, da v skladu s členom 222 carinskega zakonika prostovoljno poravna s tem povezane zneske. ( 5 )
6.
Ker družba Stoilov ni poravnala zahtevanih zneskov v predpisanem roku, je Načalnik 7. avgusta 2009 na podlagi člena 232 carinskega zakonika ( 6 ) sprejel odločbo o prisilni izterjavi državnih dajatev (v nadaljevanju: odločba o izterjavi).
7.
Družba Stoilov je oktobra 2009 – po izpodbijanju navedene odločbe v upravnem postopku, ki je potekal septembra 2009 in v katerem je predlagala, naj se pripravi neodvisno izvedensko mnenje – na predložitvenem sodišču vložila ničnostno tožbo zoper odločbo o izterjavi.
8.
Toda družba Stoilov je nekaj mesecev prej izpodbijala odločbo o uradni obvestitvi pri Administrativen sad Sofija-grad, ki je njen predlog zavrnilo s sodbo z dne 30. decembra 2010.
9.
Zoper navedeno sodbo je vložila pritožbo na Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče, v nadaljevanju: VAS), ki je ob vložitvi tega predloga za sprejetje predhodne odločbe še odločalo o njej. Vendar iz pisnih stališč, predloženih Sodišču, in odgovora predložitvenega sodišča na predlog za pojasnila, ki ga je podalo Sodišče, izhaja, da je Varhoven administrativen sad s sodbo z dne 5. julija 2012 razveljavilo sodbo Administrativen sad Sofija-grad z dne 30. decembra 2010 in navedeno sodbo spremenilo tako, da je razglasilo ničnost odločbe o uradni obvestitvi. Varhoven administrativen sad je glede na pojasnila predložitvenega sodišča v svojem odgovoru na predlog za pojasnila v bistvu presodilo, da je bila uvrstitev, ki jo je uporabil Načalnik in jo je potrdilo Administrativen sad Sofija-grad, glede na dokazila in izvedenska mnenja iz spisa napačna. Varhoven administrativen sad je poleg tega menilo, da je družba Stoilov pridobila legitimno pričakovanje, da se bo zadevno blago uvrstilo pod tarifno podštevilko 6303 92 10, ker so carinski organi sprejeli uvoze, tudi s preverjanjem dokumentov, pri številnih prejšnjih deklaracijah za enako blago in od istega dobavitelja na Kitajskem ter uporabili navedeno tarifno podštevilko, ne da bi naložili sankcijo.
10.
Predložitveno sodišče je v odgovoru na zahtevo Sodišča za pojasnila v zvezi z učinkom razglasitve ničnosti odločbe o uradni obvestitvi na spor o glavni stvari med drugim priznalo, da mora preveriti, ali so izpolnjeni procesni pogoji za zakonitost odločbe o izterjavi, med katerimi je odločba o uradni obvestitvi.
11.
Načalnik je na obravnavi pred Sodiščem priznal, da odločbe o uradni obvestitvi ni bilo več v bolgarskem pravnem redu, ker jo je Varhoven administrativen sad razglasilo za nično.
12.
Ob upoštevanju navedenih dejavnikov je pomembno spomniti, da naloga Sodišča pri sodelovanju na podlagi člena 267 PDEU ni predložiti posvetovalna mnenja in abstracto in da lahko predmet predloga za sprejetje predhodne odločbe v postopku pred Sodiščem izgubi vso upoštevnost ali del nje, zaradi česar odgovori Sodišča na ta predlog ne morejo biti uporabni za učinkovito razrešitev spora. ( 7 ) Z drugimi besedami, pri pomoči Sodišča nacionalnim sodiščem na podlagi člena 267 PDEU je treba zagotoviti, da se od teh sodišč zahteva izdaja odločbe, v kateri bo mogoče upoštevati predhodno odločbo, ki naj bi se izdala. ( 8 )
13.
Sodišče je tako v skladu z navedeno sodno prakso že ugotovilo, da je treba postopek glede predloga za sprejetje predhodne odločbe ustaviti, ko postane spor o glavni stvari v postopku pred tem sodiščem brezpredmeten, kljub očitni želji predložitvenega sodišča, da ga ohrani, zlasti zaradi soglasja strank ( 9 ) ali umika tožbe v glavni stvari ( 10 ).
14.
Sodišče je z vidika dejanskega položaja, ki mu je bil predstavljen, še menilo, da zaradi brezpredmetnosti ni treba odgovoriti na predlog za sprejetje predhodne odločbe, kadar v njem ni mogoče najti elementov prava Unije, ki bi jih lahko predložitveno sodišče v skladu s tem pravom koristno uporabilo za odločitev v sporu, ki mu je bil predložen. ( 11 )
15.
Zadevni položaj v obravnavani zadevi res ni povsem enak kot v navedenih primerih.
16.
Vendar je jasno, da predložitvenemu sodišču v skladu z zgoraj navedeno sodno prakso in glede na podatke, ki jih ima Sodišče, za rešitev spora o glavni stvari ne bo treba več izdati odločbe, v kateri bo mogoče upoštevati predhodno odločbo Sodišča, če bo Sodišče odgovorilo na postavljena vprašanja.
17.
Kot je namreč predložitveno sodišče priznalo v odgovoru na zahtevo Sodišča za pojasnila, odkar je Varhoven administrativen sad razglasilo ničnost odločbe o uradni obvestitvi, odločba o izterjavi ne izpolnjuje enega od pogojev za formalno zakonitost, ker te odločbe ni več v bolgarskem pravnem redu, kot je priznal tudi Načalnik. Predložitveno sodišče bo torej moralo le ugotoviti – kar bi lahko že storilo od izreka sodbe Varhoven administrativen sad – da je treba navedeno odločbo o izterjavi vsekakor razglasiti za nično na podlagi samega notranjega prava, kot je upravičeno trdila družba Stoilov na obravnavi pred Sodiščem.
18.
Čeprav je mogoče trditev Načalnika, da je treba sporočilo zneska carinskega dolga v smislu člena 221 carinskega zakonika (to je v obravnavanem primeru odločba o uradni obvestitvi) in njegovo prisilno izterjavo, odrejeno na podlagi člena 232 navedenega zakonika, opredeliti kot samostojna pravna akta, ki ju je mogoče ločeno izpodbijati, ostaja dejstvo, kot je povsem razumljivo navedla Evropska komisija na obravnavi pred Sodiščem, da nacionalna uprava ne more zakonito izterjati carinskega dolga, če tega ni, že zato ker so pristojna nacionalna sodišča odločbo o njegovi ugotovitvi razglasila za nično. Z drugačno razlago bi se država neupravičeno obogatila.
19.
Ker je Varhoven administrativen sad razglasilo ničnost odločbe o uradni obvestitvi, bo torej predložitveno sodišče neizogibno moralo upoštevati, da zadevna odločba o izterjavi v sporu o glavni stvari odslej ne izpolnjuje temeljnega pogoja za formalno veljavnost, to je ugotovitve carinskega dolga, katerega izterjava se zahteva in ki se izpodbija pred njim, ne glede na morebitne odgovore Sodišča na štiri vprašanja za predhodno odločanje, ki mu jih je postavilo navedeno sodišče.
20.
Če bi nanje odgovorilo, bi torej predložilo posvetovalno mnenje o hipotetičnih vprašanjih, kar bi bilo v nasprotju z nalogo Sodišča pri sodnem sodelovanju, uvedenem s členom 267 PDEU.
21.
Iz odgovora predložitvenega sodišča na zahtevo Sodišča za pojasnila je poleg tega razvidna želja navedenega sodišča, da bi Sodišče imelo vlogo arbitra med njegovo presojo dejstev v postopku v glavni stvari in presojo Varhoven administrativen sad v sodbi, s katero je to sodišče razglasilo ničnost sodbe Administrativen sad Sofija-grad z dne 30. decembra 2010 in s katero je na podlagi razglasitve ničnosti spremenilo odločbo o uradni obvestitvi, zlasti v zvezi z dokazi, na podlagi katerih je bilo zadevno blago uvrščeno pod eno od spornih tarifnih podštevilk. ( 12 ) Vendar Sodišče očitno ni pristojno, da bi lotilo presoje dejstev v zvezi s sporom o glavni stvari in še manj da bi glede tega prevzelo vlogo arbitra med višjim in nižjim sodiščem države članice.
22.
Sodišče bi torej moralo po mojem mnenju razglasiti, da ni treba več odgovoriti na predlog za sprejetje predhodne odločbe.
23.
Če pa se Sodišče ne bi strinjalo z navedeno presojo, bom poskušal z razmisleki v nadaljevanju kratko in podredno odgovoriti na vprašanja predložitvenega sodišča.
II – Podredna presoja vprašanj za predhodno odločanje
A – Prvo vprašanje za predhodno odločanje
24.
Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem za predhodno odločanje sprašuje, „[a]li je treba proizvod – trakove v balah iz netkanega tekstila za izdelavo notranjih platnenih navojnic – za namene tarifne uvrstitve v skladu s [KN] […] glede na lastnosti izdelka kot ,tkanine‘ uvrstiti pod oznako KN 5407 61 30 ali glede na njegov edini namen uporabe – za notranje platnene navojnice – pod oznako KN 63039210, pri čemer je treba upoštevati:
(a)
pojem „gotovi izdelek‘ v smislu opombe 7 […] v oddelku XI („Tekstil in tekstilni izdelki‘) ,[KN], kot se razlaga v povezavi s točko 2(a) [oddelka A] splošnih pravil nomenklature v zvezi s pojmom „proizvod, ki ni kompleten ali končen‘ ob upoštevanju primera, navedenega v opombi 7(c), lastnosti spornega izdelka in tega, da je mogoče iz njega izdelati en sam končni izdelek;
(b)
vprašanje, ali so s pojmom „tkanine‘ iz poglavja 54, tarifna podštevilka 5407 61 30 [KN] […] zajeti trakovi iz blaga, ki imajo tako kot končni proizvod, ki je njihov edini namen uporabe – notranje platnene navojnice – ojačene vzdolžne robove, in sicer zaradi izrecne omembe tega izdelka v tarifni podštevilki 6303 92 10 nomenklature?
25.
To vprašanje odraža razhajanje, zaradi katerega je nastal spor o glavni stvari, ker je družba Stoilov uvoženo blago deklarirala, kot da spada v poglavje 63 KN, carinski organi pa so menili, da je deklarirano blago izpolnjevalo pogoje za uvrstitev v poglavje 54 KN.
26.
Naj spomnim, da KN temelji na mednarodnem harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrirnih oznak blaga, ki ga je pripravila Svetovna carinska organizacija in od katerega povzema šestmestne tarifne številke in podštevilke, pri čemer le sedma in osma številka označujeta pododdelka, ki sta lastna KN. KN v drugem delu, naslovljenem „Tabela carinskih dajatev“, vsebuje uvrstitev blaga v oddelke, poglavja, pod tarifne številke in podštevilke.
27.
Oddelek XI KN je naslovljen „Tekstil in tekstilni izdelki“. V skladu z opombo 7 k temu oddelku se za „gotove“ izdelke štejejo:
„(a)
rezani v druge oblike, razen v kvadrate ali pravokotnike;
(b)
izdelani v končni obliki, gotovi za uporabo, ali pa jih je treba samo ločiti tako, da se prereže sukanec, ki jih ločuje, brez šivanja ali druge dodelave (npr.: krpe za prah, brisače, namizni prti, rute in odeje);
(c)
porobljeni ali z zapognjenimi robovi ali z resami, zvezanimi v vozle na katerem koli robu.“
28.
V navedenem oddelku XI sta zajeti poglavji 54 in 63 KN.
29.
Poglavje 54, naslovljeno „Sintetični ali umetni filamenti; trakovi in podobno iz sintetičnih ali umetnih tekstilnih materialov“, zajema zlasti tarifno številko 5407 „Tkanine iz preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov […]“, ki vključuje tarifno podštevilko 5407 61 30 „druge tkanine, ki vsebujejo najmanj 85 % pobarvanih neteksturiranih filamentov iz poliestra“ ( 13 ).
30.
Poglavje 63, podpoglavje I, KN, naslovljeno „Drugi gotovi tekstilni izdelki“, zajema tarifno številko 6303 „Zavese (vključno draperije) in notranje platnene navojnice; volani za zavese ali posteljo“, ki vključuje tarifno podštevilko 6303 92 10 „druga [nepletena ali nekvačkana] netkana sintetična vlakna“. Iz opombe 1 k poglavju 63 KN izhaja, da njegovo podpoglavje I obsega „samo gotove izdelke“ iz katerega koli tekstilnega materiala.
31.
Pomembno je še spomniti, da KN vsebuje splošne uvodne določbe v zvezi s svojo razlago. Iz navedenih določb zlasti izhaja, da se za izdelek, ki je naveden ali zajet v posamezni tarifni številki, šteje tudi izdelek, ki ni kompleten ali končen, če ima glavne značilnosti kompletnega ali končnega izdelka. Pod to tarifno številko se uvršča tudi kompleten ali končen izdelek ali izdelek, ki se šteje za tak na podlagi zgoraj navedenih določb, če se predloži nesestavljen ali razstavljen. ( 14 ) V navedenih določbah je še pojasnjeno, da kadar je mogoče blago uvrstiti pod različne tarifne številke, ima prednost tarifna številka, v kateri je najbolj konkretno ali najbolj natančno poimenovanje, ( 15 ) ker se iz pravnih razlogov uvrstitev določi po poimenovanjih teh tarifnih številk, saj so naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij navedeni zato, da se je lažje znajti pri uvrščanju. ( 16 )
32.
Poudariti je treba, da bi bilo treba zadevno blago, če ga ni mogoče povezati s konkretnim ali natančnim poimenovanjem, uvrstiti glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti, kakor so opredeljene v besedilu tarifne številke KN, ki so odločilno merilo za tarifno uvrščanje blaga, zaradi zagotavljanja pravne varnosti in lažjega nadzora. ( 17 )
33.
Čeprav je Sodišče že nekajkrat odločilo o vprašanju carinskega uvrščanja blaga, načeloma ni pristojno, da v okviru predloga za sprejetje predhodne odločbe in iz tega izhajajoče razmejitve pristojnosti med sodiščem Unije in nacionalnimi sodišči odloči o takem vprašanju, saj ima to nalogo predložitveno sodišče, ki odloči z vidika dejanskega stanja spora, ki ga obravnava, in razlage prava Unije, ki mu jo predloži Sodišče. ( 18 )
34.
V zvezi s tem menim, da želi predložitveno sodišče v bistvu zlasti določiti obseg pojma „gotovi izdelki“ v smislu opombe 7 k oddelku XI KN, da bi lahko preverilo, ali lahko blago, ki ga je deklarirala družba Stoilov, to je „material za izdelavo platnenih navojnic“, dejansko spada pod katero od tarifnih podštevilk poglavja 63 KN.
35.
Kot je namreč zlasti navedla Komisija, da bi se lahko zadevno blago vključilo v navedeno poglavje, mora imeti značilnosti gotovih izdelkov, med katerimi so v skladu z navedenim poglavjem notranje platnene navojnice.
36.
Na prvi pogled se zdita upoštevni le alternativni merili, predstavljeni v opombi 7 k oddelku XI KN. Ker je po navedbah Komisije in Načalnika zadevno blago pravokotno, naj ne bi izpolnjevalo merila iz opombe 7(a) k oddelku XI, ki zadeva le „izdelke, rezane v druge oblike, razen v kvadrate ali pravokotnike“. Vendar se mi taka presoja, za katero je dokončno pristojno predložitveno sodišče, ne zdi posebej prepričljiva pri platnenih navojnicah za notranje prostore, ki so na splošno pravokotne. Če bi – tako kot navedene stranke – na podlagi navedenega sklepali, da poglavja 63 ne bi bilo mogoče uporabiti, se mi to zdi pretirano. Iz pravokotne oblike zadevnega blaga bi se lahko kvečjemu sklepalo, da ne spada v prvo merilo iz opombe 7 k oddelku XI.
37.
V zvezi s tem je pomembno spomniti, da je v točki (b) opombe 7 k istemu oddelku navedeno, da pod pojem gotovi izdelki spadajo tisti izdelki, ki so „izdelani v končni obliki, gotovi za uporabo“.
38.
Na navedeno določbo pa se na obravnavi pred Sodiščem ni sklicevala le družba Stoilov s pojasnjevanjem, da je zadevno blago namenjeno le sestavljanju, temveč je tudi Varhoven administrativen sad v zgoraj navedeni sodbi z dne 5. julija 2012 presodilo, da je bilo navedeno blago uvoženo in gotovo za uporabo ter da ga je bilo mogoče uporabiti le kot platnene navojnice za notranje prostore.
39.
Poleg tega je pomembno poudariti, da iz splošnih določb KN izhaja, da se za izdelek, zajet v posamezni tarifni številki, šteje tudi izdelek, ki ni kompleten ali končen, če ima bistvene značilnosti kompletnega ali končnega izdelka ali če se zapakira nesestavljen ali razstavljen.
40.
Predložitveno sodišče bo torej moralo glede na vse dejanske in pravne okoliščine, ki so mu bile predstavljene, preveriti, ali je mogoče zadevno blago šteti za izdelke v končni obliki, gotove za uporabo, tako da bi lahko spadalo v poglavje 63 KN.
41.
Če ni tako, bi moralo navedeno blago spadati v poglavje 54 KN.
42.
Razhajajoče se ugotovitve zainteresiranih strank o tem, ali je zadevni tekstil tkan ali netkan, se mi zdijo upoštevne le pri določitvi ustrezne tarifne podštevilke, ne pa pri upoštevnem poglavju KN, ki je po mojem mnenju edino zares pomembno vprašanje.
B – Drugo vprašanje za predhodno odločanje
43.
Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je mogoče domnevati, da ima deklarant – in na podlagi uvoza blaga zavezanec – legitimno pričakovanje v zvezi s posebno tarifno uvrstitvijo blaga, če (a) carinski organi pri prej vloženi carinski deklaraciji za enako blago z enako tarifno številko po zapisniško evidentiranem nadzoru blaga, ki je vključeval tudi nadzor glede tarifne uvrstitve, niso vzeli vzorcev zaradi analize blaga in so sklepali, da je bilo blago skladno s podatki v deklaraciji, in (b) pri petih drugih prej vloženih carinskih deklaracijah za enako blago z enakimi tarifnimi številkami ni bil opravljen poznejši nadzor po odobritvi prepustitve blaga, in sicer pred datumom zapisnika o carinskem nadzoru, v katerem je bilo ugotovljeno, da je tarifna številka pravilna, in po njem.
44.
To vprašanje bi bilo po mojem mnenju upoštevno le, če bi predložitveno sodišče ugotovilo, da bi bilo treba blago v skladu z odločbo o izterjavi uvrstiti v poglavje 54 KN.
45.
V nasprotnem primeru bi bilo namreč treba navedeno odločbo razglasiti za nično že zaradi napačne uvrstitve navedenega blaga, ne da bi se predložitveno sodišče moralo sklicevati na morebitno vzbuditev legitimnega pričakovanja družbe Stoilov, da bo blago uvrščeno v poglavje 63.
46.
Potem ko sem tako omejil vprašanje, je treba spomniti, da lahko carinski organi v skladu s členom 68 carinskega zakonika pri preverjanju sprejetih deklaracij v skladu s točko (a) navedene določbe preverijo dokumente ali v skladu s točko (b) navedenega člena pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce zaradi analize ali podrobnega preverjanja.
47.
Predložitveno sodišče v obravnavanem primeru v svojem vprašanju pojasnjuje, da so carinski organi pri nekaterih carinskih deklaracijah družbe Stoilov za enako blago, uvrščeno pod isto tarifno številko (poglavje 63 KN) pred deklaracijo, zaradi katere se je začel postopek v glavni stvari, v enem primeru fizično pregledali uvoženo blago, v drugih pa so sprejeli deklaracije družbe Stoilov le na podlagi preverjanja dokumentov in niso nasprotovali deklarirani tarifni uvrstitvi.
48.
Predložitveno sodišče torej sprašuje, ali je bilo pri družbi Stoilov vzbujeno morebitno legitimno pričakovanje zaradi zagotovil, ki naj bi jih dobila od carinskih organov, ko naj bi ti na podlagi preverjanja carinskih deklaracij družbe Stoilov pri prejšnjih uvozih sprejeli uvrstitev enakega blaga v poglavje 63 KN.
49.
Glede tega je pomembno spomniti, da so bili s carinskim zakonikom uvedeni postopki v členu 220(2)(b) v zvezi s tem, da carinski organi naknadno ne vknjižijo carinskih dajatev, in v členu 239 carinskega zakonika v zvezi z odpustom teh dajatev, pri čemer imata oba enak cilj, to je zlasti omejiti plačilo uvoznih dajatev le, kadar je treba spoštovati temeljno načelo varstva legitimnega zaupanja. ( 19 )
50.
V skladu s sodno prakso, v kateri je navedena razlaga prvega od navedenih členov, je dolžnikova pravica, da se navedene terjatve ne izterjajo, če so izpolnjeni trije kumulativni pogoji. ( 20 )
51.
Prvič, neopravljena izterjava mora temeljiti na napaki pristojnih organov. Drugič, njihova napaka mora biti taka, da dolžnik, ki je ravnal v dobri veri, te napake ni mogel odkriti kljub svojim poklicnim izkušnjam in skrbnemu ravnanju. Tretjič, dolžnik je moral upoštevati vse določbe o carinski deklaraciji, navedene v veljavni zakonodaji. ( 21 )
52.
Sodišče je v zvezi s prvim pogojem, to je napaka pristojnih organov, pojasnilo, da le napake, ki jih je mogoče pripisati aktivnemu ravnanju pristojnih upravnih organov, upravičujejo, da se naknadna izterjava carinskih dajatev ne opravi, ( 22 ) ker naj gola napačna deklaracija dolžnika ne bi zadostovala za izključitev možnosti napake, ki jo je mogoče pripisati navedenim organom. ( 23 )
53.
Sodišče je v zvezi z obstojem možnosti za odkritje napake pristojnih organov presodilo, da ga je treba presojati zlasti glede na kompleksnost zadevnih predpisov in dolžino časa, v katerem organi niso opazili napake, ( 24 ) pri merilu v zvezi s skrbnostjo, ki bi jo moral izkazati trgovec, pa je pojasnilo, da mora deklarant pristojnim carinskim organom predložiti vse potrebne podatke, ki jih določajo predpisi Unije in nacionalni predpisi, ki prve po potrebi dopolnjujejo ali prenašajo, za zaprošeno carinsko obravnavo zadevnega blaga. ( 25 )
54.
Predložitveno sodišče mora na splošno preveriti, ali so vsi navedeni pogoji izpolnjeni, ne da bi bila podana pojasnila nujno izčrpna.
55.
V zvezi s tem bom le poudaril nekatere elemente, zaradi katerih menim, da se zdijo pogoji za neizterjavo carinskih dajatev izpolnjeni.
56.
Tako iz predložitvene odločbe izhaja, da so carinski organi pred sporom o glavni stvari zaradi preverjanja carinskih deklaracij družbe Stoilov fizično pregledali blago, ki je enako tistemu, zaradi katerega je nastal navedeni spor, je istega izvora in je razvrščeno v poglavje 63 KN.
57.
Carinski organi so torej s fizičnim pregledom blaga po mojem mnenju ravnali aktivno v smislu zgoraj navedene sodne prakse, kar so, kot se zdi, poleg tega potrdila poznejša preverjanja dokumentov.
58.
Čeprav predložitveno sodišče ne navaja, kdaj so nacionalni carinski organi sprejeli tarifno uvrstitev, ki jo je deklarirala družba Stoilov, kar mora preveriti, se vseeno zdi, da so tako ravnali pri več deklaracijah v različnih časovnih zamikih.
59.
Poleg tega dvomim, da bi lahko napako pristojnih organov razumno odkril običajno skrben gospodarski subjekt, saj so morali ti organi pri temeljitem pregledu uporabiti strokovno znanje na podlagi mikroskopskih pregledov in pregledov z IR-spektroskopijo, pri čemer so dokončno zavrnili uvrstitev blaga, ki jo je deklarirala družba Stoilov za uvoz zadevnega blaga.
C – Tretje vprašanje za predhodno odločanje
60.
Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem sprašuje, „[a]li je treba člen 243(1) [carinskega zakonika], kar zadeva spoštovanje načela pravnomočnosti, razlagati tako, da je mogoče pravno sredstvo vložiti samo zoper akt iz člena 232(1)(a) [navedenega zakonika], če je bil ta akt izdan zaradi nepravočasnega plačila, če je z njim hkrati določen znesek uvoznih dajatev in če v skladu z nacionalnim pravom države članice pomeni izvršilni naslov za izterjavo dajatev?
61.
Kot je povsem upravičeno navedla Komisija, ne glede na zelo nejasno opredelitev tega vprašanja ni preprosto razumeti, kaj želi predložitveno sodišče v bistvu izvedeti.
62.
Kljub temu splošnemu zadržku, zaradi katerega bi bilo mogoče navedeno vprašanje preprosto razglasiti za nedopustno, bi ga bilo vseeno mogoče razumeti glede na okoliščine obravnavanega postopka.
63.
Zdi se namreč, da je predložitveno sodišče z izrecnim sklicevanjem na pravnomočnost želelo prehiteti morebitno sodbo Varhoven administrativen sad, s katero bi to sodišče razveljavilo njegovo sodbo z dne 30. decembra 2010 v zvezi z odločbo o uradni obvestitvi, s tem da je in fine vprašalo, ali je treba v skladu s carinskim zakonikom za izpodbojni akt šteti le odločbo o izterjavi, s čimer bi se ta opredelitev odvzela odločbi o uradni obvestitvi, s tem pa bi se odvzela vsakršna pravnomočnost sodbi, ki jo mora izdati, ker je Varhoven administrativen sad v svoji sodbi to odločbo razglasilo za nično.
64.
Z drugimi besedami, predložitveno sodišče naj bi spraševalo, ali je že sama odločba o izterjavi, sprejeta na podlagi člena 232 carinskega zakonika, izpodbojni akt in je odločba o uradni obvestitvi v tem smislu le pripravljalni akt, zoper katerega ni mogoče vložiti pravnega sredstva.
65.
Torej, če je vprašanje tako, bi bilo treba nanj očitno odgovoriti nikalno.
66.
Ker je namreč v členu 243(1) carinskega zakonika navedeno le, da se lahko vsaka oseba pritoži na odločbe carinskih organov, ki se nanašajo na uporabo carinske zakonodaje in to osebo neposredno in osebno zadevajo, carinski zakonik nikakor ne prepoveduje, da bi države članice po zgledu Republike Bolgarije, kot sta priznala tudi predložitveno sodišče in Načalnik, sporočilo iz člena 221(1) navedenega zakonika (v obravnavanem primeru odločba o uradni obvestitvi) opredelile kot izpodbojni akt na podlagi notranjega prava.
67.
Administrativen sad Sofija-grad je poleg tega v sodbi z dne 30. decembra 2010 z ugotavljanjem utemeljenosti odločbe o uradni obvestitvi sámo priznalo, da ima navedena odločba v zvezi z družbo Stoilov značilnosti akta, ki posega v njen položaj.
68.
Zato določbe carinskega zakonika ne nasprotujejo temu, da bi bilo mogoče odločbo o uradni obvestitvi in odločbo o izterjavi šteti za akta, ki posegata v položaj uvoznika, in da je zato zoper obe mogoče vložiti pravno sredstvo pri nacionalnih sodiščih.
D – Četrto vprašanje za predhodno odločanje
69.
Predložitveno sodišče želi s četrtim in zadnjim vprašanjem izvedeti, „[a]li je treba člena 41(2)(a) in 47 [Listine] razlagati tako, da če carinski organ ni izrecno zavrnil in v utemeljitvah poznejših odločb ni omenil zahteve za izvedbo dokaza z neodvisnim izvedenskim mnenjem, ki ga je zavezanec podal po tem, ko je bil seznanjen v skladu s členom 221(1) [carinskega zakonika], obstaja nepopravljiva kršitev pravice do dobrega upravljanja in pravice do obrambe v upravnem postopku, ki je ni mogoče sanirati v sodnem postopku, ker ima zadevna oseba glede na okoliščine postopka v glavni stvari možnost, da zgolj v postopku pred sodiščem prve stopnje pojasni svoje ugovore v zvezi s tarifno uvrstitvijo blaga s postavljanjem vprašanj neodvisnemu sodnemu izvedencu?“
70.
Potrebna so nekatera pojasnila, zlasti kar zadeva predmet navedenega vprašanja.
71.
Prvič, zdi se mi slabo postavljeno v delu, v katerem se nanaša na člen 47 Listine, to je zagotovitev učinkovitega pravnega sredstva, medtem ko predložitveno sodišče v bistvu navaja premisleke glede spoštovanja pravice do izjave v upravnem postopku.
72.
Poleg tega, tudi če bi želeli odgovoriti na vprašanje z vidika člena 47 Listine, je družba Stoilov glede na vse elemente postopka v glavni stvari nedvomno imela možnost vložitve pravnega sredstva zoper odločbo o izterjavi, ki je predložitveno sodišče pravzaprav še ni rešilo. Poleg tega moram iz previdnosti opozoriti, da je lahko družba Stoilov vložila tudi tožbo zoper odločbo o uradni obvestitvi, v okviru katere je bilo pripravljeno neodvisno izvedensko mnenje, na podlagi katerega je Varhoven administrativen sad ugodilo njeni pritožbi.
73.
Drugič, treba je poudariti, da predložitveno sodišče sprašuje, ali je bila v upravnem postopku po sprejetju odločbe o uradni obvestitvi spoštovana pravica do izjave, pri čemer ta pravica po njegovi razlagi vključuje pravico do pridobitve neodvisnega izvedenskega mnenja, s tem da naj bi bil predlog za njegovo pridobitev vložen kronološko pred sprejetjem odločbe o izterjavi.
74.
Vendar se ta predpostavka po mojem mnenju ne ujema z dejanskim stanjem spora o glavni stvari, saj je družba Stoilov vložila predlog za pridobitev neodvisnega izvedenskega mnenja po sprejetju odločbe o izterjavi. ( 26 )
75.
Če se ohrani polni učinek navedenega vprašanja in izvzame „pravica“ do neodvisnega izvedenskega mnenja, bi bilo mogoče navedeno vprašanje znova oblikovati tako, da bi se z njim želelo izvedeti, ali mora carinska uprava spoštovati pravico do izjave iz člena 41(2)(a) Listine pred sprejetjem odločbe o izterjavi, kakršna je ta, zaradi katere je nastal spor o glavni stvari in ki temelji na členu 232 carinskega zakonika.
76.
V zvezi s tem navedeni položaj – ker je bila odločba o izterjavi sprejeta na podlagi nacionalnih predpisov, ki jasno spadajo na področje uporabe prava Unije, to je carinskega zakonika – nedvomno spada pod „izvajanje“ te pravice s strani države članice v smislu člena 51(1) Listine, tako da je treba izvajati pravice, podeljene na njeni podlagi. ( 27 )
77.
Sodišče je že presodilo, da člen 41(2)(a) Listine v okviru pravice oseb, da se njihove zadeve obravnavajo po načelih dobrega upravljanja, tem zagotavlja pravico do izjave v vseh postopkih, v katerih bi bil lahko sprejet akt, ki posega v njihov položaj, ( 28 ) pri čemer je Sodišče to pravico sicer uporabilo v postopku za izterjavo carinskega dolga. ( 29 )
78.
Spomniti je treba, da pravica do izjave zagotavlja, da ima vsaka oseba možnost, da koristno in učinkovito izrazi svoje stališče v upravnem postopku, in to pred sprejetjem vsake odločbe, ki bi lahko neugodno vplivala na njene interese. ( 30 )
79.
Sodišče je v zadevi M., ki se je nanašala na obravnavanje prošnje za azil in prošnje za subsidiarno zaščito, poleg tega poudarilo, da je treba – kadar se država članica odloči uvesti ločena postopka za obravnavanje prošnje za azil in prošnje za subsidiarno zaščito, ki si sledita – pravico zadevne osebe do izjave ob upoštevanju, da gre za temeljno pravico, v celoti zagotoviti v obeh postopkih. ( 31 ) Sodišče je dodalo, da je ta pravica še toliko bolj veljala, ker so se pogoji za priznanje statusa begunca in pogoji za pridobitev subsidiarne zaščite razlikovali, nacionalna uprava pa je svojo zavrnitev obeh prošenj obrazložila analogno. ( 32 )
80.
Ne želim zanikati nekaterih razlik med zgoraj navedeno zadevo M. in postopkom v glavni stvari, vendar se postavlja vprašanje, ali se zahteva po spoštovanju pravice do izjave pred sprejetjem vsakega posamičnega upravnega akta analogno uporablja v okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, to pomeni, kadar se zaporedno sprejmeta odločbi – odločba o uradni obvestitvi in nato odločba o izterjavi – ki imata skoraj enak predmet.
81.
Načalnik je kljub stališču, da sta zadevni odločbi samostojni, na obravnavi pred Sodiščem navedel, da bi spoštovanje pravice do izjave v postopku, v katerem je bila sprejeta odločba o uradni obvestitvi, imelo prednost pred spoštovanjem pravice do zaslišanja v postopku, v katerem je bila sprejeta odločba o izterjavi.
82.
Čeprav predložitveno sodišče nikjer ne navaja, ali je lahko družba Stoilov koristno in učinkovito izrazila svoje stališče glede namere carinske uprave, da sprejme odločbo o uradni obvestitvi, če bi bilo tako, vseeno menim, da se z obstojem in izvajanjem take pravice ne bi zanikala možnost subjekta, kakršen je družba Stoilov, da poda izjavo v upravnem postopku, v katerem je bila sprejeta odločba o izterjavi.
83.
Vsebina stališč, ki jih ima gospodarski subjekt pravico oblikovati pred sprejetjem odločbe o uradni obvestitvi v smislu člena 220 carinskega zakonika, namreč ni enaka vsebini stališč, ki jih lahko predstavi upravi, preden ta odredi poravnavo carinskega dolga na podlagi člena 232 navedenega zakonika.
84.
V prvem primeru – in ker ima sporočilo, sprejeto na podlagi člena 220 carinskega zakonika, značilnosti akta, ki posega v položaj, kot je to v bolgarskem pravu – lahko izvajanje pravice do izjave zajema izpodbijanje tarifne uvrstitve blaga. Poleg tega lahko na podlagi členov od 224 do 229 carinskega zakonika vključuje navedbo razlogov, tudi ekonomskih ali socialnih, s katerimi se utemelji zahteva za odlog plačila zahtevanega zneska upravi ali prošnja za odobritev plačilnih olajšav. V drugem primeru bo lahko gospodarski subjekt pred sprejetjem odločbe o izterjavi skupaj z zahtevkom za plačilo zamudnih obresti pojasnil razloge, tudi ekonomske ali socialne, proti zahtevku za plačilo navedenih obresti in na podlagi člena 232(2) carinskega zakonika upravo prosil, naj se mu odpove.
85.
Ker vsebina morebitnih stališč v obeh navedenih postopkih ni povsem enaka, bo v vsakem od postopkov, v katerih se sprejmeta obe navedeni odločbi, le spoštovanje pravice do izjave gospodarskemu subjektu omogočilo, da koristno in učinkovito izrazi svoje stališče.
86.
Nazadnje naj dodam, da mora v skladu z notranjim pravom posledice kršitve pravice iz člena 41(2)(a) Listine izpeljati predložitveno sodišče ter pri tem spoštovati načeli učinkovitosti in enakovrednosti. V skladu s to pravico in temi načeli bo torej moralo zlasti preveriti, ali se s tako kršitvijo ipso facto razglasi ničnost odločbe o izterjavi in ali je taka posledica odvisna od dokaza zadevnega subjekta, da bi se lahko postopek končal drugače, če ne bi bilo kršitve pravice do izjave.
III – Predlog
87.
Glede na ugotovitve iz točk od 12 do 22 teh sklepnih predlogov Sodišču predlagam, naj razglasi, da ni treba odločati o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je Administrativen sad Sofija-grad (Bolgarija) vložilo z odločbo z dne 4. aprila 2012.
( 1 ) Jezik izvirnika: francoščina.
( 2 ) KN je navedena v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1031/2008 z dne 19. septembra 2008 (UL L 291, str. 1).
( 3 ) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 (UL L 363, str. 1) (v nadaljevanju: carinski zakonik).
( 4 ) V skladu s to določbo je treba znesek dajatev dolžniku sporočiti takoj po vknjižbi v skladu z ustreznimi postopki.
( 5 ) V skladu s to določbo mora dolžnik vsak znesek dajatev, ki je bil sporočen v skladu s členom 221, načeloma plačati v roku, ki ne sme biti daljši od desetih dni od dneva sporočitve.
( 6 ) Ta člen zlasti določa, da če znesek dajatev ni bil plačan v predvidenem roku, carinski organi zagotovijo plačilo navedenega zneska tako, da uporabijo vse možnosti, ki jih imajo na podlagi veljavnih določb, vključno z izvršbo.
( 7 ) Glej v tem smislu sodbi z dne 12. marca 1998 v zadevi Djabali (C-314/96, Recueil, str. I-1149, točka 19) in z dne 20. januarja 2005 v zadevi García Blanco (C-225/02, ZOdl., str. I-523, točka 28) ter sklepa z dne 10. junija 2011 v zadevi Mohammad Imran (C-155/11 PPU, ZOdl., str. I-5095, točka 21) in z dne 22. oktobra 2012 v zadevi Šujetová (C-252/11, točka 15).
( 8 ) Glej v tem smislu zgoraj navedeni sodbi Djabali (točka 18) in García Blanco (točka 27), sodbo z dnje 27. junija 2013 v zadevi Di Donna (C-492/11, točka 26) ter zgoraj navedeni sklep Šujetová (točka 14).
( 9 ) Okoliščine zadeve, v kateri je bil sprejet zgoraj navedeni sklep Mohammad Imran.
( 10 ) Kot se je zgodilo v zadevi, v kateri je bil sprejet zgoraj navedeni sklep Šujetová.
( 11 ) Glej sodbi z dne 16. septembra 1982 v zadevi Vlaeminck (132/81, Recueil, str. 2953, točka 13) in z dne 11. septembra 2008 v zadevi Eckelkamp in drugi (C-11/07, ZOdl., str. I-6845, točka 34).
( 12 ) Predložitveno sodišče je namreč pojasnilo, da sodba Varhoven administrativen sad ob upoštevanju njenih posebnih okoliščin ni bila pravnomočna, ker nima značilnosti razlagalne odločbe, temveč se z njo le izvaja zakon o carini (in s tem določbe carinskega zakonika). V obravnavanem primeru se torej ne postavlja vprašanje povezave med spoštovanjem prava Unije in spoštovanjem načela pravnomočnosti. Glej v zvezi s to povezanostjo zlasti sodbe z dne 30. septembra 2003 v zadevi Köbler (C-224/01, Recueil, str. I-10239); z dne 16. marca 2006 v zadevi Kapferer (C-234/04, ZOdl., str. I-2585) in z dne 3. septembra 2009 v zadevi Fallimento Olimpiclub (C-2/08, ZOdl., str. I-7501).
( 13 ) Ta kategorija „druge tkanine“ se razume tako, da izključuje tkanine iz preje velike trdnosti, iz najlona ali drugih poliamidov ali iz poliestrov, tkanine iz trakov ali podobno, tkanine iz opombe 9 k oddelku IX, druge tkanine, ki vsebujejo 85 mas. % filamentov iz najlona ali drugih poliamidov, in druge tkanine, ki vsebujejo najmanj mas. 85 % teksturiranih poliestrskih filamentov.
( 14 ) Naslov 1 prvega dela KN, oddelek A(2)(a).
( 15 ) Naslov 1 prvega dela KN, oddelek A(3)(a).
( 16 ) Naslov 1 prvega dela KN, oddelek A(1).
( 17 ) Glej zlasti sodbo z dne 26. decembra 2000 v zadevi Eru Portuguesa (C-42/99, Recueil, str. I-7691, točka 13).
( 18 ) Kot pogosto opozarja Sodišče (glej nazadnje sodbo z dne 15. novembra 2012 v zadevi Kurcums Metal (C-558/11, točka 28)), kadar je Sodišču predložen predlog za sprejetje predhodne odločbe glede tarifne uvrstitve, je njegova vloga bolj to, da nacionalnemu sodišču pojasni merila, katerih uporaba mu bo omogočila zadevno blago pravilno uvrstiti v KN, kot pa to, da bi Sodišče samo izvedlo uvrstitev, zlasti zato ker ni nujno, da ima za to na voljo vse potrebne podatke. Tako je nacionalno sodišče vsekakor v boljšem položaju za izvedbo uvrstitve.
( 19 ) Glej v tem smislu sodbo z dne 20. novembra 2008 v zadevi Heuschen & Schrouff Oriëntal Foods Trading (C-375/07, ZOdl., str. I-8691, točka 57 in navedena sodna praksa) in sklep z dne 1. oktobra 2009 v zadevi Agrar-Invest-Tatschl proti Komisiji (C-552/08 P, ZOdl., str. I-9265, točka 52).
( 20 ) Glej v tem smislu zlasti sodbe z dne 27. junija 1991 v zadevi Mecanarte (C-348/89, Recueil, str. I-3277, točki 20 in 23); z dne 1. aprila 1993 v zadevi Hewlett Packard France (C-250/91, Recueil, str. I-1819, točka 12); z dne 14. novembra 2002 v zadevi Ilumitrónica (C-251/00, Recueil, str. I-10433, točka 37) in zgoraj navedeni sklep Agrar-Invest-Tatschl proti Komisiji (točka 51).
( 21 ) Glej zlasti zgoraj navedeni sodbi Hewlett Packard France (točka 13) in Ilumitrónica (točka 38).
( 22 ) Glej zgoraj navedeni sodbi Mecanarte (točka 23) in Ilumitrónica (točka 42).
( 23 ) Glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Ilumitrónica (točka 45).
( 24 ) Prav tam (točka 56 in navedena sodna praksa).
( 25 ) Prav tam (točka 61 in navedena sodna praksa).
( 26 ) Glej točki 6 in 7 teh sklepnih predlogov.
( 27 ) Glej v tem smislu sodbo z dne 26. februarja 2013 v zadevi Åkerberg Fransson (C-617/10, točka 21).
( 28 ) Glej sodbo z dne 22. novembra 2012 v zadevi M. (C-277/11, točke od 83 do 85).
( 29 ) Glej sodbi z dne 18. decembra 2008 v zadevi Sopropé (C-349/07, ZOdl., str. I-10369, točka 41) in z dne 17. junija 2010 v zadevi Komisija proti Italiji (C-423/08, ZOdl., str. I-5449, točka 45). Spoštovanje pravice do izjave pred sprejetjem sporočila iz člena 220 carinskega zakonika je tudi predmet predloga za sprejetje predhodne odločbe v še nerešeni zadevi Kamino International Logistics (C-129/13), o kateri Sodišče še ni odločilo.
( 30 ) Glej zlasti zgoraj navedeni sodbi Sopropré (točka 37) in M. (točka 87).
( 31 ) Zgoraj navedena sodba M. (točka 91).
( 32 ) Prav tam (točka 92).
Full & Egal Universal Law Academy