22.9.2012
SL
Uradni list Evropske unije
C 287/19
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbeitsgericht Nienburg (Nemčija) 27. junija 2012 – Heinz Kassner proti Mittelweser-Tiefbau GmbH & Co. KG
(Zadeva C-311/12)
2012/C 287/36
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Arbeitsgericht Nienburg
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Heinz Kassner
Tožena stranka: Mittelweser-Tiefbau GmbH & Co. KG
Vprašanja za predhodno odločanje
1.
Ali je treba člen 31 Listine EU o temeljnih pravicah in člen 7(1) Direktive 2003/88/ES (1) z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonski določbi, po kateri se lahko s kolektivno pogodbo v določenih panogah skrajša trajanje minimalnega letnega dopusta štirih tednov?
2.
Ali je treba člen 31 Listine EU o temeljnih pravicah in člen 7(1) Direktive 2003/88/ES z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonski določbi, po kateri se lahko v kolektivnih pogodbah določi, da zmanjšanje plače v obračunskem obdobju zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, občasnega izpada delovnih ur ali nekrivdne odsotnosti z dela vpliva na obračun plačila za čas dopusta, kar ima za posledico, da delavec za čas trajanja minimalnega letnega dopusta štirih tednov ne prejme nobenega plačila za čas letnega dopusta, oziroma po prenehanju delovnega razmerja nadomestila za neizrabljen letni dopust?
3.
Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen: ali je treba člen 31 Listine EU o temeljnih pravicah in člen 7(1) Direktive 2003/88/ES z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonski določbi, po kateri se lahko v kolektivnih pogodbah določi, da zmanjšanje plače v obračunskem obdobju zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, občasnega izpada delovnih ur ali nekrivdne odsotnosti z dela vpliva na obračun plačila za čas dopusta, kar ima za posledico, da delavec za čas trajanja minimalnega letnega dopusta štirih tednov prejme zmanjšano plačilo za čas letnega dopusta – oziroma po prenehanju delovnega razmerja zmanjšano nadomestilo za neizrabljen letni dopust – kot bi ga prejel, če bi se pri obračunu plačila za čas letnega dopusta upoštevala povprečna plača, ki bi jo delavec sicer prejel v obračunskem obdobju, če ne bi prejemal nižje plače? Če je odgovor pritrdilen: za kakšen odstotek nezmanjšane povprečne plače delavca bi se lahko s kolektivno pogodbo, kot to določa nacionalna zakonodaja, zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, občasnega izpada delovnih ur ali nekrivdne odsotnosti z dela v obračunskem obdobju največ zmanjšalo plačilo za čas letnega dopusta, da bi se lahko razlaga te nacionalne določbe štela za skladno s pravom Unije?
4.
Ali je treba člen 31 Listine EU o temeljnih pravicah in člen 7(1) Direktive 2003/88/ES z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni določbi v kolektivni pogodbi, po kateri se pravica do letnega dopusta ne pridobi za takšna obdobja v letu, v katerem delavec, ki zaradi bolezni ni zmožen za delo, ni prejel niti plače, niti nadomestila za bolniški dopust, niti nadomestila zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, če to pomeni, da ima delavec pravico do manj kot štirih tednov letnega dopusta?
5.
Ali je treba člen 31 Listine EU o temeljnih pravicah in člen 7(1) Direktive 2003/88/ES z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa razlagati tako, da nasprotujeta določbi iz nacionalne kolektivne pogodbe, po kateri pravica do plačila za čas dopusta – oziroma po prenehanju delovnega razmerja pravica do nadomestila za neizrabljen letni dopust – ne nastane v tistih letih, v katerih zaradi izpada delovnih ur ali zaradi nekrivdne odsotnosti z dela, zlasti zaradi bolezni, delavec dejansko ni prejemal bruto plače?
6.
Ali je treba člen 31 Listine EU o temeljnih pravicah in člen 7(1) Direktive 2003/88/ES z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni določbi v kolektivni pogodbi, po kateri pravica do letnega dopusta in pravica do nadomestila za neizrabljen letni dopust zapadeta po poteku koledarskega leta, ki sledi letu nastanka pravice do letnega dopusta, s čimer se delavcu, ki več referenčnih obdobij ni bil zmožen za delo, omejuje možnost kopičenja pravice do plačanega letnega dopusta? Če je odgovor pritrdilen: ali se pravo Unije bolje in učinkoviteje uveljavlja v nacionalnem pravu, če se takšna določba kolektivne pogodbe v celoti ne uporabi, ali pa se takšna določba razlaga v skladu s pravom Unije v tem smislu, da namesto enoletnega obdobja uporablja določeno daljše obdobje?
7.
Če je odgovor na eno ali več vprašanj od prvega do petega pritrdilen: ali splošno načelo pravne varnosti in prepovedi retroaktivne veljave iz prava Unije zahtevata, da se možnost sklicevanja na razlago določb člena 31 Listine EU o temeljnih pravicah in člena 7(1) Direktive 2003/88/ES z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa, ki jo poda Sodišče v predhodni odločbi, ki se bo izdala v obravnavanem postopku, časovno omeji za vse prizadete, ker je vrhovno nacionalno sodišče že pred tem odločilo, da upoštevnih nacionalnih zakonskih določb in določb kolektivnih pogodb ni mogoče razlagati v skladu s pravom Unije? Če bo Sodišče na to vprašanje odgovorilo nikalno: ali je s pravom Unije združljivo, da nacionalna sodišča na podlagi nacionalnega prava delodajalcem, ki so zaupali v nadaljnji obstoj nacionalne sodne prakse vrhovnega sodišča, zagotavljajo varstvo legitimnih pričakovanj, ali pa je varstvo legitimnih pričakovanj pridržano Sodišču Evropske unije?
(1) Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 381).
Full & Egal Universal Law Academy