10.11.2012
SL
Uradni list Evropske unije
C 343/8
Pritožba, ki jo je Organismos Kypriakis Galaktokomikis Viomichanias vložila 24. avgusta 2012 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 13. junija 2012 v zadevi T-534/10, Organismos Kypriakis Galaktokomikis Viomichanias proti UUNT
(Zadeva C-393/12 P)
2012/C 343/09
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Pritožnica: Organismos Kypriakis Galaktokomikis Viomichanias (Zastopnici: C. Milbradt in A. Schwarz, odvetnici)
Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
Predlog
Pritožnica predlaga, naj se
—
odločba osmega senata Splošnega sodišča Evropske unije z dne 13. junija 2012 v zadevi T-534/10 razveljavi;
—
toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, skupaj s stroški, nastalimi v postopku s pritožbo.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožba je vložena zoper sodbo osmega senata Splošnega sodišča z dne 13. junija 2012, s katero je to zavrnilo tožbo pritožnice zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) z dne 20. septembra 2010 glede postopka z ugovorom med družbama Organismos Kypriakis Galaktokomikis Viomichanias in Garmo AG, ki se nanaša na prijavo znamke Skupnosti „Hellim“.
Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja te razloge:
Prvič, Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo člen 8(1)(b) Uredbe 207/2009 (v nadaljevanju: Uredba o znamki Skupnosti) (1) s tem, da je napačno izključilo vsako vizualno in fonetično podobnost med znakoma „hellim“ in „halloumi“. Splošno sodišče naj bi pravilno pritrdilo, da imata znamki enaki prvi črki, sosledje črk „ll“ in zadnji črki „i“ in „m“ (čeprav v obratnem vrstnem redu). Vendar naj bi izhajalo iz dejstva, da je treba na splošno vsako vizualno podobnost izključiti. Ta ugotovitev naj bi bila protislovna. Čeprav je Splošno sodišče potrdilo določeno podobnost med zadevnima znamkama, na podlagi tega ni mogoče sklepati, da sploh ni nobene vizualne podobnosti.
Drugič, Splošno sodišče naj ne bi podrobno preučilo razlikovalnega učinka znamke, čeprav naj bi se določitev razlikovalnega učinka zahtevala in naj bi imela v okviru preučitve verjetnosti zmede odločilno vlogo. Splošno sodišče se je tu sklicevalo na odločbo odbora za pritožbe in je brez podrobne preučitve sklepalo, da naj bi znamka opisovala sir določene regije na Cipru. To naj bi bilo odločilno vprašanje. Ker so posebnosti kolektivne znamke ravno v tem, da so v določenem obsegu dovoljene izjeme od prepovedi registracije opisnih elementov znamke, naj bi utemeljitev Splošnega sodišča posredno vodila do tega, da ima kolektivna znamka avtomatično le šibek razlikovalni učinek. To mnenje naj ne bi bilo v skladu s členom 66 Uredbe o znamki Skupnosti. Tudi če je „Halloumi“ kolektivna znamka, to samo po sebi ne pove ničesar o razlikovalnem učinku znamke. Tega bi bilo treba preučiti posebej in temeljito. Halloumi je ime za poseben sir, ki ga izdeluje ta kolektiv in ne splošen opisen podatek o siru, mehkem siru in podobnih. Zato naj sira Halloumi ne bi bilo mogoče primerjati s sirom „Mozzarella“, na primer.
Nazadnje naj bi ugotovitev Splošnega sodišča, da je treba vsako vizualno in fonetično podobnost izključiti, ne glede na njegovo potrditev glede skupnih značilnosti in utemeljitev, s katero je razlikovalni učinek znamke označil za šibkega, ne da bi ga podrobno preučil, vodila do napačne uporabe prava pri presoji in zanikanju verjetnosti zmede.
(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (kodificirana različica) (UL L 78, str. 1).
Full & Egal Universal Law Academy