1.12.2012
SL
Uradni list Evropske unije
C 373/2
Pritožba, ki jo je 13. septembra 2012 vložila Kraljevina Danska zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 3. julija 2012 v zadevi T-212/09, Kraljevina Danska proti Evropski komisiji
(Zadeva C-417/12 P)
2012/C 373/02
Jezik postopka: danščina
Stranki
Pritožnica: Kraljevina Danska (zastopniki: V. Pasternak Jørgensen, agent, ter P. Biering in J. Pinborg, odvetnika)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlogi
Pritožnica predlaga, naj se:
—
sodba Splošnega sodišča v celoti ali deloma razveljavi;
—
ugodi predlogom pritožnice iz postopka pred Splošnim sodiščem;
podredno pa:
—
naj se zadeva vrne Splošnemu sodišču, da o njej ponovno odloči.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
1.
Sodba Splošnega sodišča se nanaša na Odločbo Komisije z dne 19. marca 2009 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) iz financiranja Skupnosti v delu, v katerem iz financiranja Skupnosti izključuje odhodke Kraljevine Danske za praho zemljišč v višini približno 749 milijonov DDK.
2.
Prvič, Danska meni, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri presoji vprašanja, ali je bil danski daljinski nadzor dovolj učinkovit, ker je štelo, da se lahko učinkovitost daljinskega nadzora ugotovi tako, da se ga primerja z GPS nadzorom, ki so ga predstavniki Komisije opravili med pregledom na Danskem.
3.
Drugič, Danska meni, da je razlaga upoštevne pravne podlage, ki jo je podalo Splošno sodišče, napačna v več točkah, med drugim glede vprašanja, ali lahko odločba Komisije ostane v veljavi, čeprav temelji na napačni razlagi bistvenega pravila, to je na razlagi zagotovitve ohranjanja iz člena 19(4), prvi stavek, Uredbe št. 2316/1999.
4.
Tretjič, Danska meni, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo v zvezi z dokaznim bremenom in dokaznim standardom, ki veljata za Komisijo in države članice, ker je menilo, da je Komisija, ki je opravila preglede po izteku obdobja za praho zemljišč, dokaznemu bremenu zadostila, s tem da se je pri svoji odločitvi oprla na domnevo, da so ugotovljena dejstva obstajala tudi med obdobjem prahe, in ker je štelo, da mora Danska v skladu z dokaznim bremenom v zadevi v zvezi z EKUJS predložiti dokaze glede vseh zemljišč v prahi na Danskem in ne samo glede tistih, ki jih je pregledala Komisija. S tem naj bi Splošno sodišče uvedlo nov in splošen dokazni standard za države članice, ki ni v skladu s sodno prakso Sodišča in ki mu v praksi ni mogoče zadostiti.
5.
Četrtič, Splošno sodišče v zvezi z vprašanjem finančnih popravkov ni preizkusilo, ali so bili izpolnjeni pogoji zanje, vključno s tem, ali je prišlo do kršitve posebnih pravil prava EU, kar je Danska izrecno zatrjevala na obravnavi pred Splošnim sodiščem.
6.
Petič, Splošno sodišče je prvotno obrazložitev izpodbijane odločbe, ki jo je podala Komisija, v sodbi nadomestilo s svojo obrazložitvijo. Razlogi Splošnega sodišča za ohranitev veljavnosti odločbe tako temeljijo na drugih, povsem brezpredmetnih okoliščinah glede količin in kakovosti, ki niso okoliščine, ki jih je Komisija štela za bistvene za odločbo. Danska trdi, da je sodba Splošnega sodišča v nasprotju z načelom sorazmernosti.
7.
Nazadnje, šestič, Splošno sodišče se ni izreklo o več bistvenih trditvah in dokazih, ki jih je predložila danska vlada, in je v več točkah izkrivilo njene trditve in dejanske navedbe, zato obrazložitev in izrek sodbe temeljita na napačni dejanski in pravni podlagi.
Full & Egal Universal Law Academy