17.11.2012
SL
Uradni list Evropske unije
C 355/12
Pritožba, ki jo je družba Leifheit AG vložila 24. septembra 2012 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 12. julija 2012 v zadevi T-334/10, Leifheit AG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
(Zadeva C-432/12 P)
2012/C 355/21
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Pritožnik: Leifheit AG (zastopnika: V. Töbelmann in G. Hasselblatt, odvetnika)
Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), Vermop Salmon GmbH
Predlogi
Pritožnik predlaga:
1.
razveljavitev sodbe Splošnega sodišča z dne 12. julija 2012 v zadevi T-334/10,
2.
razveljavitev odločbe prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 12. maja 2010 v zadevi R 924/2009-1,
3.
naložitev UUNT stroškov postopka pred Sodiščem, Splošnim sodiščem in odborom za pritožbe ter stroškov, nastalih pritožniku;
v primeru intervencije družbe Vermop Salmon GmbH se nadalje zahteva,
4.
naložitev stroškov intervenientki.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Sodba Splošnega sodišča z dne 12. julija 2012 naj se razveljavi, ker je Splošno sodišče pravno nepravilno presodilo obseg preizkusa, ki ga mora izvesti v skladu s členom 63(1) in 64(1) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (1).
Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo načela funkcionalne kontinuitete med organi, ki odločajo na različnih stopnjah v okviru UUNT in napačno presodilo, da tudi izrecno navedeni očitki odbora za pritožbe ne morejo odvezati njegove zaveze, da izpodbijano odločbo zadostno preuči iz dejanskega in pravnega vidika.
Splošno sodišče svojo odločbo utemeljuje z ugotovitvijo, da naj bi bilo vprašanje resne rabe starejše znamke specifično predhodno vprašanje, katerega odboru za pritožbe ni nujno treba preučiti.
Pri tem je Splošno sodišče spregledalo, da naj bi bilo to vprašanje z zahtevo po dokazu sestavni del postopka z ugovorom in naj bi kot tako spadalo v obseg preučitve odbora za pritožbe.
Nadalje naj bi Splošno sodišče kršilo člen 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti s tem, da je pravno napačno uporabilo splošna načela pri presoji nevarnosti zmede.
Splošno sodišče naj bi pri presoji podobnosti znakov zlasti upoštevalo empirične izkušnje, da potrošnik več pomena pripisuje začetku besed, kot pa običajnim delom znamke, ne da bi preučilo ali je v tem primeru mogoče uporabiti empirične izkušnje.
Poleg tega naj Splošno sodišče ne bi v zadostni meri presodilo dejanskih navedb pritožnika glede podobnosti blaga. Splošno sodišče naj bi veliko bolj prevzelo navedbe odbora za pritožbe, ne da bi preučilo njihovo pravilnost.
(1) UL L 78, str. 1.
Full & Egal Universal Law Academy