2.2.2013
SL
Uradni list Evropske unije
C 32/12
Pritožba, ki jo je Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) vložil 4. decembra 2012 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 21. septembra 2012 v zadevi T-278/10, Wesergold Getränkeindustrie GmbH & Co. KG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
(Zadeva C-558/12 P)
2013/C 32/17
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Pritožnik: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Pohlmann, agent)
Drugi stranki v postopku: Wesergold Getränkeindustrie GmbH & Co. KG, Lidl Stiftung & Co. KG
Predlog
Pritožnik Sodišču predlaga:
—
naj izpodbijano sodbo razveljavi;
—
naj tožeči stranki na prvi stopnji naloži stroške postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Ta pritožba je vložena zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 21. septembra 2012 v zadevi T-278/10, s katero je to razveljavilo odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 24. marca 2010 (zadeva R 770/2009-1).
Pritožnik v pritožbi navaja tri pritožbene razloge:
Prvič, sklicuje se na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe o znamki Skupnosti (1), ker je Splošno sodišče odločbo odbora za pritožbe razveljavilo zaradi odsotnosti preizkusa povečanega razlikovalnega učinka, čeprav je Splošno sodišče samo ugotovilo, da so zadevne znamke na splošno različne, tako da že zaradi tega ne more obstajati verjetnost zmede.
Drugič, pritožnik se sklicuje na kršitev člena 76(1) v povezavi s členom 64(1) Uredbe o znamki Skupnosti, ker ti določbi določata, da se mora družba Wesergold Getränkeindustrie sklicevati na povečan razlikovalni učinek, kar pa se očitno ni zgodilo. Družba Wesergold Getränkeindustrie razloga, da se je z uporabo povečal razlikovalni učinek, ni navedla v postopku z ugovorom, kot tudi ne najkasneje v postopku s tožbo. Nasprotna ugotovitev Splošnega sodišča, da naj bi družba Wesergold Getränkeindustrie še v postopku s tožbo navedla razlikovalni učinek, ki se je povečal z uporabo, naj bi pomenila očitno izkrivljenje dejstev, za katero naj ne bi bilo treba predložiti novih dokazov.
Tretjič, sodba naj bi kršila ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero napaka ne bi smela povzročiti razveljavitve odločbe takrat, kadar očitno ne vpliva na odločitev. Vprašanje povečanega razlikovalnega učinka za odločitev naj ne bi bilo neupoštevno samo zaradi različnosti znakov, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče, ampak tudi zato, ker družba Wesergold Getränkeindustrie že z dokumenti, ki jih je predložila v postopku z ugovorom, prima facie naj ne bi predložila nobenega dokaza za razlikovalni učinek, ki se je z uporabo povečal. Splošno sodišče bi moralo utemeljenost teh očitno nezadostnih dokazov, ki so bili predloženi 10. marca 2008, na hitro preizkusiti, da bi preprečilo nepotrebno zavlačevanje in podražitev postopka.
(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).
Full & Egal Universal Law Academy