17.3.2012
SL
Uradni list Evropske unije
C 80/20
Tožba, vložena 2. januarja 2012 – Francija proti Komisiji
(Zadeva T-1/12)
2012/C 80/35
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: Francoska republika (zastopniki: E. Belliard, G. de Bergues in J. Gstalter, zastopniki)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
izpodbijani sklep v celoti razglasi za nično;
—
Komisiji naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti sklepa C(2011) 7808 konč. z dne 24. oktobra 2011 s katerim je Komisija ukrepe pomoči za prestrukturiranje, ki so jih francoski organi odobrili v korist družbe SeaFrance SA v obliki povečanja kapitala in posojil, ki jih je tej družbi odobrila družba SNCF, za nezdružljive s skupnim trgom.
V utemeljitev tožbe tožeča stranka navaja štiri tožbene razloge.
1.
Prvi tožbeni razlog se nanaša na napačno razlago pojma državne pomoči v smislu člena 107 PDEU, ker je Komisija menila, da bi bilo treba smotrnost dveh posojil, ki ju je odobrila SNCF presojati skupaj s pomočjo za reševanje in prestrukturiranje. Ta tožbeni razlog se deli na dva dela, ki temeljita na:
—
prvič, dejstvu, da naj bi Komisija napačno razlagala sodbo Splošnega sodišča z dne 15. septembra 1998 v zadevi BP Chemicals proti Komisiji (T-11/95, Recueil str. II 3235), in
—
drugič, podredno, dejstvu, da naj bi Komisija napačno uporabila navedeno sodbo Splošnega sodišča.
2.
Drugi tožbeni razlog se nanaša na napačno razlago pojma državne pomoči v smislu člena 107 PDEU, ker je Komisija za namene celovitosti presoje menila, da francoski organi niso dokazali, da sta bili dve posojili družbe SNCF odobreni po tržni obrestni meri. Ta tožbeni razlog se deli na dva dela, ki temeljita na:
—
prvič, dejstvu, da naj bi Komisija napačno izključila uporabo obvestila Komisije z dne 19. januarja 2008 o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (1), za zadevni posojili, in
—
drugič, dejstvu, da naj bi Komisija napačno štela, da bi morala biti obrestna mera zadevnih posojil, da bi bila združljiva s trgom, približno 14 %.
3.
Tretji tožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava in napačno ugotovljeno dejansko stanje, ker je Komisija menila, da pomoč za prestrukturiranje ni skladna s členom 107(3)(c) PDEU, razloženim ob upoštevanju smernic o pomočeh za reševanje in prestrukturiranje.
4.
Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 345 PDEU, ki določa, da Pogodbi v ničemer ne posegata v lastninskopravno ureditev v državah članicah.
(1) UL C 14, str. 6.
Full & Egal Universal Law Academy