2.6.2012
SL
Uradni list Evropske unije
C 157/8
Tožba, vložena 21. marca 2012 – HTTS proti Svetu
(Zadeva T-128/12)
2012/C 157/15
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Tožeča stranka: HTTS Hanseatic Trade Trust & Shipping GmbH (Hamburg, Nemčija) (zastopnika: J. Kienzle in M. Schlingmann, odvetnika)
Tožena stranka: Svet Evropske unije
Predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:
—
naj Sklep Sveta 2012/35/SZVP z dne 23. januarja 2012 o spremembah Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (1) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 54/2012 z dne 23. januarja 2012 o izvajanju Uredbe (EU) št. 961/2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (2) razglasi za nična v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko;
—
naj Svetu naloži plačilo stroškov postopka in zlasti stroškov tožeče stranke.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.
1.
Prvi tožbeni razlog: kršitev pravice tožeče stranke do obrambe
—
Tožeča stranka glede tega trdi, da je Svet kršil njeno pravico do učinkovitega pravnega varstva in zlasti obveznost obrazložitve, ker ni dovolj obrazložil ponovne vključitve tožeče stranke v seznam oseb, subjektov in organov, za katere se v skladu s členoma 19 in 20 Sklepa 2012/35/SVZP (3) in členom 16 Uredbe (EU) št. 961/2010 (4) uporabljajo omejevalni ukrepi.
—
Poleg tega naj Svet kljub izrecni zahtevi tožeče stranke ne bi preverila svoje odločitve o njeni ponovni vključitvi v sezname v zvezi s sankcijami.
—
Svet naj bi kršil tudi pravico tožeče stranke do izjave, ker naj ji ne bi omogočil, da o ponovni vključitvi v sezname v zvezi s sankcijami predhodno poda mnenje in s tem da pobudo, naj Svet sezname preveri.
2.
Drugi tožbeni razlog: neobstoj pravne podlage za izpodbijani sklep
Tožeča stranka meni, da izpodbijana izvedbena uredba nima pravne podlage, ker je Splošno sodišče Uredbo št. 961/2010 s sodbo z dne 7. decembra 2011 v zadevi T-562/10 razglasilo za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko; Čeprav je Uredba št. 961/2010 ostala v veljavi še dva meseca, naj ta uredba v zvezi s tožečo stranko ne bi mogla pomeniti pravne podlage za sprejetje izvedbene uredbe.
3.
Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 266 PDEU
Tožeča stranka poleg tega trdi, da ni Svet sprejel nikakršnih ukrepov za izvajanje sodbe Splošnega sodišča z dne 7. decembra 2011 v zadevi T-562/10, temveč je v nasprotju s sodbo Splošnega sodišča tožečo stranko ponovno vključil v sezname v zvezi s sankcijami.
4.
Četrti tožbeni razlog: neobstoj pravne podlage za vključitev tožeče stranke v sezname v zvezi s sankcijami
Tožeča stranka trdi tudi, da je obrazložitev, ki jo je Svet podal glede vključitve tožeče stranke v sezname v zvezi s sankcijami, večinoma netočna in z njo ni mogoče upravičiti vključitve tožeče stranke v te sezname v zvezi s sankcijami.
5.
Peti tožbeni razlog: kršitev temeljne pravice tožeče stranke do spoštovanja zasebne lastnine
Ponovna vključitev tožeče stranke v sezname v zvezi s sankcijami naj bi pomenil neupravičen poseg v njeno temeljno pravico do zasebne lastnine, ker naj ta zaradi nezadostne obrazložitve Sveta ne bi mogla razumeti, zakaj je bila vključena v sezname v zvezi s sankcijami. Poleg tega naj bi ponovna vključitev tožeče stranke v sezname v zvezi s sankcijami temeljila na očitno napačni presoji njenega položaja in dejavnosti, ki jo je opravil Svet, bila pa naj bi tudi nesorazmerna.
(1) Sklep Sveta 2012/35/SZVP z dne 23. januarja 2012 o spremembah Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 19, str. 22)
(2) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 54/2012 z dne 23. januarja 2012 o izvajanju Uredbe (EU) št. 961/2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 19, str. 1)
(3) Sklep Sveta z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL L 195, str. 39).
(4) Uredba Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007 (UL L 281, str. 1).
Full & Egal Universal Law Academy