11.8.2012
SL
Uradni list Evropske unije
C 243/29
Tožba, vložena 18. junija 2012 – Suwaid proti Svetu
(Zadeva T-268/12)
2012/C 243/51
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Joseph Suwaid (Damascus, Sirija) (zastopnika: L. Defalque in T. Bontinck, odvetnika)
Tožena stranka: Svet Evropske unije
Predlogi
—
Odstavek 7, del A, Priloge I k Izvedbenemu sklepu Sveta 2012/172/SZVP z dne 23. marca 2012 o izvajanju Sklepa 2011/782/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2012, L 87, str. 103) naj se razglasi za ničnega;
—
Odstavek 7, del A, Priloge I k Izvedbeni uredba Sveta (EU) št. 266/2012 z dne 23. marca 2012 o izvajanju člena 32(1) Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2012, L 87, str. 45) naj se razglasi za ničnega;
—
Podredno, sporna odločba in uredba naj se glede tožeče stranke razglasita za neuporabni in odredi naj se odstranitev njenega imena in osebnih podatkov iz seznama oseb, ki so jim bile naložene sankcije EU;
—
Toženi stranki naj se naloži plačilo vseh stroškov in zlasti vseh stroškov in nagrad, nastalih v tem postopku.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka se v podporo tožbi sklicuje na pet tožbenih razlogov.
1.
Prvi tožbeni razlog:
—
Kršitev temeljnih pravic in procesnih jamstev ter kršitev člena 21(2) Odločbe Sveta 2011/782/SZVP in člena 32(2) Uredbe Sveta št. 36/2012, ker sporni ukrepi niso bili priglašeni tožeči stranki in mu prav tako niso bili poslani kakršni koli dokazi ali verodostojni indici, ki bi upravičile njegov vpis v seznam sankcioniranih oseb;
2.
Drugi tožbeni razlog:
—
očitna napaka pri presoji, ker tožeča stranka ni povezana s politiko sirskega režima;
3.
Tretji tožbeni razlog:
—
kršitev pravice do obrambe, načela poštenega sojenja in načela učinkovitega sodnega varstva, ker se Svet ni odzval na predlog tožeče stranke in tako ni pojasnil zakaj je bilo ime tožeče stranke dodano na sezname sankcij, niti ni predložil dokaza, s katerim bi utemeljil njegov vpis na te sezname, prav tako mu ni ponudil možnosti ustnega zaslišanja, pred in po sprejetju spornih omejevalnih ukrepov;
4.
Četrti tožbeni razlog:
—
kršitev obveznosti obrazložitve, ker se je Svet ob sprejetju omejevalnih ukrepov zoper tožečo stranko v sporni odločbi in uredbi omejil le na nejasno trditev, ne da bi podal podrobno utemeljitev;
5.
Peti tožbeni razlog:
Svet je storil napako, ker v spornih aktih namerno ni navedel temeljnih pravic in načel, ki jih pravo EU zagotavlja v Evropski uniji. Tožeča stranka v zvezi s tem dodaja, da je Svet sporne akte sprejel na podlagi člena 215 PDEU, ki ne zagotavlja „demokratičnih jamstev“.
Full & Egal Universal Law Academy