11.8.2012
SL
Uradni list Evropske unije
C 243/30
Tožba, vložena 18. junija 2012 – Makro autoservicio mayorista proti Komisiji
(Zadeva T-269/12)
2012/C 243/52
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Makro autoservicio mayorista, SA (Madrid, Španija), (zastopnika: P. De Baere in P. Muñiz, odvetnika)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga
—
Odločba Komisije COM (2010) 22 final z dne 18. januarja 2010 o ugotovitvi, da je naknadna vknjižba uvoznih dajatev upravičena in da oprostitev plačila teh dajatev v posebnem primeru ni upravičena (REM 2/08), o čemer je bila tožeča stranka obveščena z dopisom z dne 19. aprila 2012, naj se razglasi za nično;
—
Toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.
1.
S prvim tožbenim razlogom zatrjuje,
—
da so bile uvozne dajatve vknjižene v nasprotju s členom 220(2)(b) carinskega zakonika Skupnosti (1), ker je tožena stranka napačno presodila, da se protidampinški ukrepi proti uvozu iz tretjih držav avtomatično uporabijo tudi za blago v prostem prometu v carinski uniji med EU in Turčijo in zato tožena stranka ni obvestila trgovcev, da se AD Uredba uporablja tudi za blago v prostem prometu v carinski uniji med EU in Turčijo. Podredno so turški organi storili napako, ko so potrdili, da se protidampinške dajatve, ki bremenijo blago iz tretjih držav, ne uporabljajo za blago v prostem prometu v carinski uniji med EU in Turčijo. Poleg tega tožeča stranka navaja, da so španski carinski organi prav tako storili napako, ker so domnevali, da blaga, ki ima A.TR potrdilo, ni mogoče obremeniti z dodatnimi dajatvami ali ukrepi trgovske zaščite, in gospodarskega subjekta niso obvestili, da za njegov uvoz iz Turčije lahko veljajo taki ukrepi, tudi če je to blago v prostem prometu.
2.
Z drugim tožbenim razlogom zatrjuje,
—
da zavezanec za plačilo dajatev, ki je ravnal v dobri veri in upošteval vse zakonske določbe glede carinske deklaracije, ni mogel razumno odkriti napake pristojnih carinskih organov.
3.
S tretjim tožbenim razlogom zatrjuje,
—
da je v posebnem položaju v smislu člena 239 carinskega zakonika Skupnosti in da ji na podlagi te določbe ni mogoče očitati nobenega goljufivega ravnanja ali očitne malomarnosti na podlagi člena 239 carinskega zakonika Skupnosti.
(1) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, (UL L 302, str. 1).
Full & Egal Universal Law Academy