13.10.2012
SL
Uradni list Evropske unije
C 311/14
Pritožba, ki jo je 17. avgusta 2012 vložila Evropska komisija zoper sodbo Sodišča za uslužbence z dne 13. junija 2012 v zadevi F-63/11, Macchia proti Komisiji
(Zadeva T-368/12 P)
2012/C 311/19
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Pritožnica: Evropska komisija (zastopnika: J. Currall in D. Martin)
Druga stranka v postopku: Luigi Macchia (Bruselj, Belgija)
Predlog
Pritožnica Splošnemu sodišču predlaga:
—
naj sodbo Sodišča za uslužbence z dne 13. junija 2012 v zadevi Macchia proti Komisiji, F-63/11, razveljavi;
—
naj tožbo, ki jo je L. Macchia vložil v zadevi F-63/11, zavrne;
—
naj odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške v zvezi s pritožbenim postopkom;
—
naj L. Macchii naloži plačilo stroškov postopka pred Sodiščem za uslužbence.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Komisija v utemeljitev pritožbe navaja štiri pritožbene razloge.
1.
Prvi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev prepovedi odločanja ultra petitum, saj je Sodišče za uslužbence na eni strani razširilo predmet spora z razglasitvijo ničnosti odločbe Komisije ne le zaradi zavrnitve podaljšanja pogodbe o zaposlitvi L. Macchie ampak tudi zaradi zavrnitve odobritve nove pogodbe, čeprav je zahtevek iz tožbe na prvi stopnji vseboval izključno razglasitev ničnosti odločbe Komisije o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi zadevne osebe, in na drugi strani izkrivilo predmet spora s tem, da je presodilo, da ni treba preučiti očitka tožeče stranke na prvi stopnji, L. Macchie, zoper razlog za zavrnitev, ki se je nanašal na pravilo osmih let, čeprav je bil ta očitek osrednja točka tožbe na prvi stopnji.
2.
Drugi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev načela kontradiktornosti v delu, v katerem naj bi Sodišče za uslužbence razširilo in izkrivilo predmet spora, ne da bi Komisiji dalo možnost, da se v zvezi s tem izreče.
3.
Tretji pritožbeni razlog se nanaša na kršitev prepovedi odločanja ultra vires v delu, v katerem je Sodišče za uslužbence odločbo Komisije razglasilo za nično, ker ta ni preverila, ali obstaja drugo delovno mesto, na katerem bi lahko zadevno osebo zaposlila, in v katerem je presodilo, da je pristojno za preučitev, ali razlogi, ki jih je za zavrnitev podaljšanja pogodbe o zaposlitvi navedla uprava, ne spodkopavajo meril in pogojev, ki jih je določil zakonodajalec v Kadrovskih predpisih in katerih namen je zagotoviti pogodbenim uslužbencem nek predvidljiv čas neko stalnost zaposlitve, čeprav naj za tako pristojnost ne bi bilo nobenega temelja v določbah iz Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.
4.
Četrti pritožbeni razlog se nanaša na izkrivljanje interesa službe in neupoštevanje sodne prakse Sodišča na eni strani s tem, da je presodilo, da je treba interes službe uravnotežiti z dolžnostjo skrbnega ravnanja in da interes službe zahteva preučitev možnosti, da se zadevni osebi dodelijo nove naloge, in na drugi strani s tem, da je na podlagi sodne prakse Sodišča napačno sklepalo, da se Komisija ne more veljavno sklicevati na neobstoj interesa službe za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi zadevne osebe, ker naj bi bilo člen 8 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije treba razumeti, kot da je njegov namen zagotoviti neko stabilnost zaposlitve uslužbencem s pogodbami za zaposlitev za določen čas.
Full & Egal Universal Law Academy