2.2.2013
SL
Uradni list Evropske unije
C 32/19
Tožba, vložena 20. novembra 2012 – Slovenija proti Komisiji
(Zadeva T-507/12)
2013/C 32/30
Jezik postopka: slovenščina
Stranki
Tožeča stranka: Republika Slovenija (zastopnici: V. Klemenc, državna pravobranilka, in A. Grum, pomočnica državne pravobranilke)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
Sklep Komisije z dne 19. oktobra 2012 o ukrepih v korist podjetja ELAN d.o.o., SA.26379 (C 13/2010) (ex NN 17/2010), ki ga je Komisija notificirala Sloveniji z dopisom št. SG-Greffe(2012) D/14375 z dne 20. septembra 2012 in s katerim je inter alia v členu 2 odločila, da je Slovenija ukrep državne pomoči v korist Elana v obliki dokapitalizacije v višini 10 milijonov EUR v letu 2008 izvršila nezakonito, v nasprotju s členom 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, zaradi česar je Slovenija dolžna, da pomoč od upravičenca izterja, razglasi za ničen in
—
Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.
Tožbena razloga in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.
1.
Prvi tožbeni razlog: Komisija je v izpodbijanem sklepu napačno uporabila člena 107(1) PDEU in 345 PDEU in bistveno kršila postopek, ker je napačno presodila dejstva ter pomanjkljivo in/ali napačno obrazložila izpodbijani sklep glede vprašanja, ali je ukrep dokapitalizacije v letu 2008 mogoče pripisati Republiki Sloveniji.
Tožeča stranka meni, da je Komisija v nasprotju z določbama členov 107(1) PDEU in 345 PDEU zaključila, da je ravnanje družbenikov Elana pri dokapitalizaciji Elana v letu 2008 mogoče pripisati Republiki Sloveniji. Svoj zaključek je Komisija utemeljila na dejstvu, da država kot lastnik imenuje nadzorni svet, s čimer po mnenju tožeče stranke diskriminira dvotirni sistem upravljanja javnih podjetij.
Obrazložitev izpodbijanega sklepa je pomanjkljiva – to je brez relevantnih in zadostnih razlogov – ter napačna, ker Komisija trdi, da obstajajo močni indici o tesni vpletenosti države v odločanje Kapitalske družbe (KAD) in Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU), saj svoje trditve opira le na nezanesljive dokaze in dokaze tipa „hear say“. Izpodbijani sklep je povsem brez razlogov tudi glede preostalih družbenikov Elana, ki jih je želela Komisija zajeti zgolj z očitkom vzporednega ravnanja. Po mnenju tožeče stranke indici, ki jih je v izpodbijanem sklepu navedla Komisija, nikakor ne predstavljajo tistih kazalcev, ki bi skladno s sodno prakso Sodišča in Splošnega sodišča kazali na vpletenost državnih oblasti v sprejetje ukrepa dokapitalizacije Elana v letu 2008.
2.
Drugi tožbeni razlog: Komisija je v izpodbijanem sklepu napačno uporabila člen 107(1) PDEU ter bistveno kršila postopek, ker je napačno presodila dejstva ter pomanjkljivo in/ali napačno obrazložila izpodbijani sklep glede zaključka, da ukrep dokapitalizacije Elana v letu 2008 ni bil odobren skladno z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, s čimer je bila podjetju Elan dana selektivna prednost.
Tožeča stranka s tožbo uveljavlja, da je bil ukrep dokapitalizacije Elana v letu 2008 izveden v skladu z načelom skrbnega zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, saj so se družbeniki pri odločanju za ukrep dokapitalizacije oprli na cenitev podjetja, pri kateri se je ustrezno upoštevalo poslabšanje poslovanja Elana v pretežnem delu zimske sezone 2007/2008, torej tudi v prvem četrtletju 2008. Poslabšanje poslovanja v letu 2008 tudi ni bilo tako drastično, da bi vplivalo na verodostojnost ocene vrednosti podjetja. Svojo odločitev so družbeniki sprejeli kot dolgoročni delničarji podjetja, ki je le začasno imelo težave, a je bilo na dolgi rok sposobno ne le preživeti, ampak tudi ponovno poslovati dobičkonosno. Komisija v izpodbijanem sklepu ni zadovoljivo pojasnila, zakaj je selektivno upoštevala ocene vrednosti podjetja, s čimer je ravnala arbitrarno.
Full & Egal Universal Law Academy