23.2.2015
SL
Uradni list Evropske unije
C 65/4
Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 18. decembra 2014 (predlogi za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – Staatssecretaris van Financiën/Schoenimport „Italmoda“ Mariano Previti vof (C-131/13), T BV (C-163/13), T Mobile Phone’s BV (C-164/13)/Staatssecretaris van Financiën
(Združene zadeve C-131/13, C-163/13 in C-164/13) (1)
((Predhodno odločanje - DDV - Šesta direktiva - Prehodna ureditev trgovine med državami članicami - Blago, odposlano ali prepeljano znotraj Skupnosti - Utaja, storjena v državi članici prihoda blaga - Upoštevanje utaje v državi članici odpošiljanja - Zavrnitev uveljavljanja pravic do odbitka, oprostitve ali vračila - Neobstoj določb nacionalnega prava))
(2015/C 065/05)
Jezik postopka: nizozemščina
Predložitveno sodišče
Hoge Raad der Nederlanden
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeče stranke: Staatssecretaris van Financiën (C-131/13), T BV (C-163/13), T Mobile Phone’s BV (C-164/13)
Toženi stranki: Schoenimport „Italmoda“ Mariano Previti vof (C-131/13), Staatssecretaris van Financiën (C-163/13 in C-164/13)
Izrek
1.
Vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je Hoge Raad der Nederlanden predložilo v zadevah C-163/13 in C-164/13, nista dopustni.
2.
Šesto direktivo Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. aprila 1995, je treba razlagati tako, da morajo nacionalni organi in sodišča pri dobavi znotraj Skupnosti davčnemu zavezancu zavrniti uporabo pravic do odbitka, oprostitve ali vračila davka na dodano vrednost, tudi kadar nacionalno pravo ne vsebuje določb o taki zavrnitvi, če se na podlagi objektivnih elementov ugotovi, da je ta davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da je s transakcijo, na katero se sklicuje v utemeljitev navedene pravice, sodeloval pri utaji davka na dodano vrednost, storjeni v okviru dobavne verige.
3.
Šesto direktivo 77/388, kakor je bila spremenjena z Direktivo 95/7, je treba razlagati tako, da je mogoče davčnemu zavezancu, ki je vedel ali bi moral vedeti, da je s transakcijo, na katero se je skliceval v utemeljitev svojih pravic do odbitka, oprostitve ali vračila davka na dodano vrednost, sodeloval pri utaji davka na dodano vrednost, storjeni v okviru dobavne verige, zavrniti uporabo teh pravic ne glede na to, da je bila ta utaja storjena v drugi državi članici od tiste, v kateri se uporaba teh pravic zahteva, in da je ta davčni zavezanec v zadnjenavedeni državi članici spoštoval formalne pogoje za uporabo navedenih pravic, določene z nacionalno zakonodajo.
(1) UL C 171, 15.6.2013.
Full & Egal Universal Law Academy