25.8.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 282/12
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 19. junija 2014 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundespatentgericht -– Nemčija) – Oberbank AG (C-217/13), Banco Santander SA (C-218/13), Santander Consumer Bank AG (C-218/13) proti Deutscher Sparkassen- und Giroverband eV
(Združeni zadevi C-217/13 in C-218/13) (1)
((Predhodno odločanje - Znamke - Direktiva 2008/95/ES - Člen 3(1) in (3) - Znamka rdeče barve brez obrobe, registrirana za bančne storitve - Zahteva za ugotovitev neveljavnosti - Razlikovalni učinek, pridobljen z uporabo - Dokaz - Javnomnenjska raziskava - Trenutek, v katerem mora biti z uporabo pridobljen razlikovalni učinek - Dokazno breme))
2014/C 282/17
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Bundespatentgericht
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeče stranke: Oberbank AG (C-217/13), Banco Santander SA (C-218/13), Santander Consumer Bank AG (C-218/13)
Tožena stranka: Deutscher Sparkassen- und Giroverband eV
Izrek
1.
Člen 3(1) in (3) Direktive 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami je treba razlagati tako, da nasprotuje razlagi nacionalnega prava, po kateri je treba v postopkih, v katerih se postavlja vprašanje, ali je barvna znamka brez obrobe z uporabo pridobila razlikovalni učinek, vedno ugotoviti, da je ta znamka v javnomnenjski raziskavi dosegla najmanj 70 odstotno prepoznavnost.
2.
Če država članica ni uporabila možnosti iz člena 3(3), drugi stavek, Direktive 2008/95, je treba člen 3(3), prvi stavek, te direktive razlagati tako, da je treba v okviru postopka za ugotavljanje neveljavnosti znamke brez lastnega razlikovalnega učinka za presojo o tem, ali je ta znamka z uporabo pridobila razlikovalni učinek, preučiti, ali je bil tak učinek pridobljen pred datumom vložitve prijave za registracijo te znamke. V zvezi s tem ni pomembno, ali imetnik izpodbijane znamke trdi, da je ta znamka vsekakor pridobila razlikovalni učinek z uporabo po vložitvi prijave za registracijo, vendar pred registracijo.
3.
Če država članica ni uporabila možnosti, določene v členu 3(3), drugi stavek, Direktive 2008/95, je treba člen 3(3), prvi stavek, te direktive razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se v postopku za ugotavljanje neveljavnost izpodbijana znamka razglasi za neveljavno, če nima lastnega razlikovalnega učinka in če njenemu imetniku ne uspe dokazati, da je ta znamka pred datumom vložitve prijave za registracijo z uporabo pridobila razlikovalni učinek.
(1) UL C 189, 29.6.2013.
Full & Egal Universal Law Academy