SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
NIILA JÄÄSKINENA,
predstavljeni 17. julija 2014 ( 1 )
Zadeva C‑422/13
Landesamt für Landwirtschaft, Umwelt und ländliche Räume des Landes Schleswig-Holstein
proti
Uti Wree
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Schleswig-Holsteinisches Oberverwaltungsgericht (Nemčija))
„Predhodno odločanje — Skupna kmetijska politika — Shema enotnega plačila — Uredba (ES) št. 73/2009 — Člen 34 — Pojem ‚trajni pašnik‘ — Zelena površina, ustvarjena na pokrivni površini odlagališča v fazi upravljanja po zaprtju — Pojem ‚prevladujoča kmetijska raba‘ v primeru mešane rabe kmetijske površine“
I – Uvod
1.
Uporaba sheme enotnega plačila je pogojena zlasti z „upravičenimi hektarji“, kot so opredeljeni v členu 34(2)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 ( 2 ).
2.
V postopku v glavni stvari se postavljata dve vprašanji, na kateri je treba odgovoriti, da bi ugotovili, ali so površine iz zadeve v glavni stvari „upravičeni hektarji“, namreč, hektarji, upravičeni do pomoči, in sicer:
—
Ali lahko pojem „trajni pašniki“ ( 3 ) kot sestavni del opredelitve pojma „kmetijska površina“ ( 4 ) vključuje pokrivno površino odlagališča v fazi upravljanja po zaprtju (v nadaljevanju: sporne površine)?
—
Kako je treba razumeti zahtevo po uporabi „pretežno za kmetijske dejavnosti“ ( 5 ), s katero se pogojuje upravičenost zadevnih površin, če se „kmetijska površina“ uporablja še za druge dejavnosti poleg kmetijskih?
3.
Ti vprašanji v bistvu izhajata iz predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je predložilo Schleswig-Holsteinisches Oberverwaltungsgericht (višje upravno sodišče v Schleswig-Holsteinu, Nemčija) v sporu med Uto Wree in Landesamt für Landwirtschaft, Umwelt und ländliche Räume des Landes Schleswig-Holstein (regionalni urad za kmetijstvo, okolje in podeželje dežele Schleswig-Holstein, v nadaljevanju: Landesamt) v zvezi s tem, ali se zelena površina, ustvarjena na pokrivni površini odlagališča v fazi upravljanja po zaprtju, upošteva kot površina, upravičena do pomoči.
4.
Sodišče se mora tako v tej zadevi izreči o osrednjih pojmih kmetijskega prava, kot so pojem kmetijske dejavnosti, opredelitev kmetijske površine in določitev hektarjev, upravičenih do pomoči, ter uporaba površine kmetijskega gospodarstva „pretežno“ za kmetijske dejavnosti. Naj že na začetku opozorim, da se predlog za sprejetje predhodne odločbe nanaša izključno na pogoje sheme enotnega plačila in so iz njega izključeni vsi drugi preudarki, kot so na primer tisti, povezani z javnim zdravjem, varnostjo hrane in drugim.
II – Pravni okvir
A – Uredba št. 73/2009
5.
Uvodna izjava 7 Uredbe št. 73/2009 določa:
„Uredba [Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 40, str. 269)] potrjuje ugoden učinek trajnih pašnikov na okolje. Ohraniti bi morali ukrepe iz navedene uredbe, namenjene spodbuditvi ohranjanja obstoječih trajnih pašnikov, da bi preprečili množično spreminjanje njihove namembnosti v orna zemljišča.“
6.
Člen 2(c) in (h) Uredbe št. 73/2009 določa:
„(c)
‚kmetijska dejavnost‘ pomeni proizvodnjo, vzrejo ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, rejo živali in kmetijsko rejo živali, ali ohranjanje zemljišča v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, kakor je določeno v členu 6;
[…]
(h)
‚kmetijska površina‘ pomeni katero koli površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajni pašnik ali trajni nasad.“
7.
Člen 34 Uredbe št. 73/2009, ki je pod naslovom III – „Shema enotnega plačila“, določa:
„1. Podpora v okviru sheme enotnega plačila se dodeli kmetom po aktiviranju pravice do plačila na upravičeni hektar. Aktivirane pravice do plačila dajejo pravico do plačila v njih določenih zneskov.
2. V tem naslovu ‚upravičeni hektar‘ pomeni:
(a)
kmetijske površine kmetijskega gospodarstva in površine, zasajene s hitro rastočim panjevcem (oznaka KN ex 0602 90 41), ki se uporablja za kmetijsko dejavnost ali ki se, če se površine prav tako uporabljajo za nekmetijske dejavnosti, pretežno uporablja za kmetijske dejavnosti […]
[…]“
B – Uredba št. 1120/2009
8.
Uredba št. 1120/2009 ( 6 ) določa pogoje uporabe sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe št. 73/2009.
9.
Člen 2(c) Uredbe št. 1120/2009 določa:
„V naslovu III Uredbe (ES) št. 73/2009 in tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:
[…]
(c)
‚trajni pašnik‘ pomeni zemljišče, ki se uporablja za naravno gojenje trave ali druge zelnate krme (samoposajene) ali gojene (posejane) in ki ni vključeno v kolobarjenje gospodarstva pet let ali več, razen območij v prahi […]; in v ta namen ‚trave ali druga zelnata krma‘ pomenijo trave, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike v državi članici (ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne) […]“.
10.
Člen 9 Uredbe št. 1120/2009 določa:
„Za namene člena 34(2)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 se šteje, da se kmetijsko zemljišče gospodarstva, ki se uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti, uporablja pretežno za kmetijske dejavnosti, če se kmetijska dejavnost lahko izvaja, ne da bi bila znatno ovirana z intenzivnostjo, naravo, trajanjem in periodičnostjo nekmetijske dejavnosti.
Države članice določijo merila za izvajanje prvega pododstavka na svojem ozemlju.“
III – Spor o glavni stvari, vprašanje za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem
11.
U. Wree je veterinarka in se ukvarja z ovčerejo. Pri tem se ukvarja z vzrejo ovac in rejo jagnjet za zakol. Njene črede se pasejo na več pašnih površinah na ozemljih okrožij Severna Frizija in Schleswig-Flensburg.
12.
Med te pašnike spada tudi zelena površina, ustvarjena na pokrivni površini odlagališča Ahrenshöft v okrožju Severna Frizija in na pokrivni površini odlagališča Schleswig-Haferteich v okrožju Schleswig-Flensburg (v nadaljevanju: skupaj: odlagališči). Na obeh nadzemnih odlagališčih je faza odlaganja odpadkov končana. Odlagališče Ahrenshöft je še v fazi zapiranja in naj bi v kratkem prešlo v fazo upravljanja po zaprtju, odlagališče Schleswig-Haferteich pa je že v fazi upravljanja po zaprtju. Naj dodam, da se predlog za sprejetje predhodne odločbe nanaša le na drugi primer, čeprav je v njem opisan tudi položaj odlagališča Ahrenshöft.
13.
Na podlagi pogodb, ki ju je U. Wree sklenila z upravljavcema odlagališč, lahko na pašnikih na zeleni površini, ustvarjeni na pokrivni površini zadevnih odlagališč, brezplačno pase ovce.
14.
U. Wree je z enotnim zahtevkom z dne 11. maja 2010 od Landesamt zahtevala odobritev enotnega plačila za leto, ko je bil vložen zahtevek (2010). Landesamt je ta zahtevek zavrnil. U. Wree je navedla, da razpolaga s 25,5098 ha upravičene površine, kar je vključevalo tudi pašne površine na zadevnih odlagališčih. Po mnenju Landesamt je upravičena površina znašala le 5,7243 ha, saj naj po trditvah tega urada preostale površine ne bi bile vpisane v register kmetijskih zemljišč. Po njegovih trditvah to niso površine, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti.
15.
U. Wree je zoper to odločitev vložila upravno pritožbo. Trdila je, da površine na odlagališčih uporablja kot pašnike za ovčerejo ter nekatere dele teh površin tudi planira in kosi. Poleg tega je v podporo svoji pritožbi še zatrdila, da se lahko celotna površina odlagališč brez omejitev uporablja za pašo ovac.
16.
Landesamt je z odločbo z dne 31. marca 2011 pritožbo U. Wree zavrnil kot neutemeljeno. V obrazložitvi odločbe je navedel, da površine, ki jih je prijavila tožeča stranka, niso uporabne kmetijske površine v smislu Uredbe št. 73/2009, ampak zaprti odlagališči v smislu uredbe o odlagališčih (Deponieverordnung) ( 7 ).
17.
U. Wree je 15. aprila 2011 vložila tožbo pri Schleswig-Holsteinisches Verwaltungsgericht (upravno sodišče pokrajine Schleswig-Holstein). V utemeljitev svoje tožbe je zlasti trdila, da spornih površin ni mogoče obravnavati, kot da se primarno uporabljajo kot zaprta odlagališča, saj je to stanje, ne pa uporaba. Landesamt, nasprotno, trdi, da se zadevne površine pretežno uporabljajo kot odlagališča v fazi upravljanja po zaprtju in da se lahko zaradi zagotavljanja stabilnosti odlagališč na teh površinah nadzorovano pasejo ovce. Po trditvah Landesamt sta upravljavca odlagališča dala sporne površine brezplačno na voljo U. Wree predvsem zato, da bi preprečili neželene biološke procese, ki bi lahko vplivali na stabilnost odlagališč.
18.
Schleswig-Holsteinisches Verwaltungsgericht je s sodbo z dne 19. januarja 2012 ugodilo tožbi U. Wree. Odločilo je, da je ta upravičena do enotnega plačila za leto 2010 in da je treba za izračun pomoči upoštevati površine odlagališč. Landesamt je zoper to odločitev vložil pritožbo pri predložitvenem sodišču.
19.
Ker je za odločitev v sporu o glavni stvari potrebna razlaga prava Unije, je Schleswig-Holsteinisches Oberverwaltungsgericht s sklepom z dne 15. julija 2013 prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali gre za kmetijsko površino v smislu člena 34(2)(a) [Uredbe št. 73/2009] tudi tedaj, kadar se ta sicer uporablja tudi v kmetijske namene (paša zaradi ovčereje), vendar je ta površina pokrivna površina odlagališča odpadkov, ki je v upravljanju po zaprtju?“
20.
U. Wree, Landesamt, danska vlada in Evropska komisija so predložili pisna stališča. Obravnave ni bilo.
IV – Analiza
A – Uvodne ugotovitve
21.
Za odgovor na vprašanje za predhodno odločanje je treba zaporedoma preučiti pojem kmetijske dejavnosti, opredelitev kmetijske površine in določitev upravičenih hektarjev ter uporabo površine kmetijskega gospodarstva „pretežno“ za kmetijske dejavnosti.
B – Pojem kmetijske dejavnosti v obravnavani zadevi
22.
Landesamt trdi, da uporaba površine kot pokrivne površine odlagališča v fazi upravljanja po zaprtju ni kmetijska uporaba, temveč spada na področje ravnanja z odpadki. Uporaba zadevne površine kot pašnika naj bi bila sredstvo za uresničitev ciljev te uporabe.
23.
Vendar se zdi, da Landesamt in Komisija hkrati priznavata, da se te površine uporabljajo tudi za kmetijske dejavnosti, saj U. Wree na spornih površinah pase črede v pridobitne namene.
24.
Predložitveno sodišče Sodišča ni izrecno vprašalo, ali je treba zaradi dejstva, da U. Wree svoje črede pase na pašnikih na zeleni površini, ustvarjeni na pokrivni površini odlagališč, njeno dejavnost opredeliti kot „kmetijsko dejavnost“ v smislu člena 2(c) Uredbe št. 73/2009.
25.
Menim, da to ne spremeni dejstva, da je lahko paša čred na zeleni površini, ustvarjeni na pokrivni površini odlagališč, sama po sebi kmetijska dejavnost, saj ta dejavnost v nasprotju z na primer dejavnostjo v nepridobitne namene pomeni „rejo živali in kmetijsko rejo živali“ v smislu člena 2(c) Uredbe št. 73/2009.
26.
Po drugi strani menim, da dejavnosti, ki vključuje pašo čred na pašnikih na zeleni površini, ustvarjeni na pokrivni površini dveh odlagališč, ni mogoče obravnavati kot „ohranjanje zemljišča v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih“, kot je to določeno v členu 2(c) Uredbe št. 73/2009. V zvezi s tem se torej strinjam z Landesamt, da kljub temu, da faza upravljanja po zaprtju zadeva tudi varstvo okolja, ne gre za „ohranjanje zemljišča v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih“, ki je na podlagi člena 2(c) Uredbe št. 73/2009 prav tako kmetijska dejavnost.
27.
Menim namreč, da bi težko trdili, da položaj nekdanjega odlagališča, čeprav je v fazi upravljanja po zaprtju, izpolnjuje pogoj „dobrih kmetijskih pogojev“ iz člena 2(c) Uredbe št. 73/2009. ( 8 ) V krajih, kjer je mogoče preprosto ohranjati dobre kmetijske pogoje, ni potrebnega toliko nadzora zaradi varovanja zdravja kot na odlagališčih iz postopka v glavni stvari.
28.
Poleg tega je Komisija upravičeno menila, da je treba pri razlagi pojma kmetijske površine ugotoviti, ali je zadevne površine mogoče opredeliti kot „zemljišča“, saj opredelitev trajnih pašnikov iz člena 2(c) Uredbe št. 1120/2009 napotuje na ta izraz, ali pa je treba, nasprotno, zeleno površino, ustvarjeno na pokrivni površini dveh odlagališč, obravnavati kot sestavni del pojma „zgradba“. Podobno kot Komisija namreč menim, da mora biti pašnik že sam po sebi zemljišče in da zgradbe ali poslopja ni mogoče opredeliti kot pašnik. ( 9 )
29.
U. Wree v pisnih stališčih navaja, da je dejanska tesnilna plast nad plastjo za drenažo plina in izravnalno plastjo. Po navedbah U. Wree jo sestavljata dva elementa: mineralna plast in geomembrana. V spodnjem predelu odlagališča je mineralna plast sestavljena iz podloge Trisoplast, in sicer mešanice peska, bentonita in polimera. V zgornjem predelu odlagališča je mineralna plast sestavljena iz 50 cm gline.
30.
Torej sta odlagališči prekriti z različnimi plastmi. Čeprav je bila zelena površina, ustvarjena na pokrivni površini odlagališč, prinesena, vsebuje elemente, prisotne v naravni zemlji, tj. pesek in glino. Zato menim, da ni mogoče trditi, da je treba vso nasuto zemljo nujno obravnavati kot del zgradbe. Nasprotno, nič ne nasprotuje temu, da se zelena površina, ustvarjena na pokrivni površini odlagališč, obravnava kot zemljišče, saj je namen nasipanja prav zagotoviti čim večjo podobnost z naravno površino, prekrito s travo ali drugo zelnato krmo. Podoben primer so površine vzdolž avtocest, ki se sicer res ustvarijo z nasipanjem, vendar se po prekritju z zeleno površino ne razlikujejo od naravnih površin. Torej ni sporno, da je mogoče take površine opredeliti kot zemljišča. Zato menim, da je mogoče zeleno površino, ustvarjeno na pokrivni površini odlagališč, pravno opredeliti kot zemljišče.
C – Opredelitev kmetijske površine in določitev „upravičenih hektarjev “
31.
Iz člena 34(2)(a) Uredbe št. 73/2009 izhaja, da je „upravičeni hektar“ nesporno del kmetijske površine. Kot je ugotovil že generalni pravobranilec J. Mazák, izraz „upravičeni hektar [hektar, upravičen do pomoči]“ pomeni vsa orna zemljišča in trajne travnike – razen površin, ki se uporabljajo za trajne nasade in gozdove – ki so namenjeni kmetijski dejavnosti. ( 10 )
32.
Poleg tega je Sodišče pojasnilo, da krajinskih elementov, kot so bregovi, poti in jarki, ni mogoče upoštevati za določitev površine, upravičene do pomoči. ( 11 )
33.
Nasprotno, trajni pašnik je kmetijska površina. Naj v zvezi s tem napotim na člen 2 Uredbe št. 1120/2009, ki določa, da trajni pašnik pomeni „zemljišče, ki se uporablja za naravno gojenje trave ali druge zelnate […] (samoposajene) ali gojene (posejane) [krme] in ki ni vključeno v kolobarjenje gospodarstva pet let ali več, razen območij v prahi […]; in v ta namen ‚trave ali druga zelnata krma‘ pomenijo trave, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike v državi članici (ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne)“.
34.
V sodbi Landkreis Bad Dürkheim ( 12 ) je Sodišče razložilo člen 44(2) Uredbe št. 1782/2003, katerega obseg se ujema z obsegom člena 34 Uredbe št. 73/2009. Pri tem je odločilo, da je opredelitev„ornih zemljišč“ in „trajnih pašnikov“ ter s tem „kmetijskega zemljišča“odvisna od dejanske namembnosti zadevnih zemljišč (moj poudarek). ( 13 )
35.
Menim, da v obravnavani zadevi ni mogoče resno izpodbijati niti opredelitve spornih površin z vidika pojma pašnika niti njihove dejanske namembnosti za to dejavnost.
D – Uporaba (površine kmetijskega gospodarstva) pretežno za kmetijske dejavnosti
36.
Člen 9 Uredbe št. 1120/2009 določa, pod katerimi pogoji je mogoče kmetijsko površino gospodarstva, ki se uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti, obravnavati, kot da se za namene člena 34(2)(a) Uredbe št. 73/2009 uporablja „pretežno“ za kmetijske dejavnosti. V skladu s členom 9, prvi odstavek, Uredbe št. 1120/2009 je ta pogoj izpolnjen, „če se kmetijska dejavnost lahko izvaja, ne da bi bila znatno ovirana z intenzivnostjo, naravo, trajanjem in periodičnostjo nekmetijske dejavnosti“. Na podlagi drugega odstavka navedenega člena 9 države članice določijo merila za izvajanje te določbe na svojem ozemlju.
37.
V obravnavani zadevi je treba torej ugotoviti, ali postopki, ki se izvajajo v fazi upravljanja po zaprtju odlagališča, kmetijsko dejavnost znatno ovirajo z intenzivnostjo, naravo, trajanjem in periodičnostjo.
38.
Po mojem mnenju so pri analizi tega, ali je mogoče šteti, da se površina uporablja za kmetijske dejavnosti, in ali nekmetijske dejavnosti „znatno“ ovirajo kmetijske dejavnosti, odločilne objektivne značilnosti površine in dejavnosti. Subjektivno mnenje kmeta ne more biti odločilno, na kar je upravičeno opozorila danska vlada. Poleg tega so lahko v nekaterih primerih objektivne značilnosti površine ali dejavnosti dejansko znatna ovira za kmetijsko dejavnost. ( 14 )
39.
Nacionalno sodišče mora preveriti, ali kmetijsko dejavnost, ki jo izvaja U. Wree, znatno ovira narava nekmetijske dejavnosti, ki vključuje konkretne ukrepe, povezane s fazo zaprtja odlagališč in fazo njihovega upravljanja po zaprtju. Zgolj dejstvo, da so uporabljene sporne površine na pokrivni površini nekdanjih odlagališč, ni odločilno. Je pa treba analizirati dejavnosti, ki jih izvajata njuna upravljavca, da bi izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz določb prava Unije in nacionalnih določb v zvezi z odlagališči. ( 15 )
40.
Naj za konec dodam, da je Sodišče v sodbi Landkreis Bad Dürkheim ( 16 ) obravnavalo tudi pojem upravljanja in ugotovilo, da ta ne pomeni, „da ima kmet neomejeno pravico do razpolaganja z zadevnim zemljiščem, ko ga uporablja za kmetijske dejavnosti“. Vendar je po drugi strani menilo tudi, da „mora biti [kmet] pri opravljanju kmetijske dejavnosti dovolj samostojen glede uporabe tega zemljišča, kar mora ob upoštevanju vseh okoliščin v obravnavani zadevi presoditi predložitveno sodišče“. ( 17 ) Menim, da je mogoče to merilo zadostne samostojnosti smiselno uporabiti pri presoji, ali druge dejavnosti znatno ovirajo kmetijske dejavnosti.
41.
Sodišču torej predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba člen 34(2)(a) Uredbe št. 73/2009 razlagati tako, da se površina, kot je ta iz zadeve v glavni stvari, šteje za kmetijsko površino v smislu zadevne določbe, če je mogoče na njej izvajati pašo zaradi ovčereje, ne da bi to dejavnost znatno ovirali ukrepi, potrebni za upravljanje nekdanjega odlagališča. Nacionalno sodišče mora preveriti, ali je dejansko tako.
V – Predlog
42.
Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanje, ki ga je postavilo Schleswig-Holsteinisches Oberverwaltungsgericht, odgovori:
Površino, prekrito s travo ali drugo zelnato krmo, ki tvori pokrivno površino odlagališča v fazi upravljanja po zaprtju in se hkrati uporablja kot pašnik za ovčerejo, je treba šteti za kmetijsko površino v smislu člena 34(2)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003, če je mogoče na teh površinah izvajati to dejavnost, ne da bi jo znatno ovirali ukrepi, potrebni za upravljanje nekdanjega odlagališča. Nacionalno sodišče mora preveriti, ali je dejansko tako.
( 1 ) Jezik izvirnika: francoščina.
( 2 ) Uredba Sveta z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, str. 16, in popravek v UL L 43, str. 7).
( 3 ) Glej člen 2(c) Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe št. 73/2009 (UL L 316, str. 1).
( 4 ) Glej člen 34(2)(a) Uredbe št. 73/2009.
( 5 ) Glej člen 9 Uredbe št. 1120/2009.
( 6 ) Glej opombo 3.
( 7 ) Uredba z dne 27. aprila 2009 (BGBl. 2009 I, str. 900).
( 8 ) Naj spomnim, da U. Wree s spornimi površinami razpolaga brezplačno.
( 9 ) Komisija kot primer okoliščin, ko ne gre za zemljišče, navaja pašnike na strehi stavbe.
( 10 ) Sklepni predlogi v zadevi Landkreis Bad Dürkheim (C‑61/09, EU:C:2010:265, točka 23).
( 11 ) Sodba Vonk Noordegraaf (C‑105/13, EU:C:2014:1126, točka 47).
( 12 ) C‑61/09, EU:C:2010:606, točke od 36 do 37.
( 13 ) V tej sodbi je Sodišče še priznalo, da okoliščina, da uporaba zemljiških parcel, ki se dejansko uporabljajo kot orna zemljišča ali kot trajni pašniki, v pretežnem delu sledi ciljem varstva krajine in varstva narave, ne ovira tega, da se take parcele opredelijo kot kmetijska zemljišča (točka 38).
( 14 ) Paša na površinah vzdolž avtocest ali letališč, prekritih z zeleno površino, je lahko na primer zaradi varnosti tako omejena, da kmet izgubi vso samostojnost, kar zadeva periodičnost ali dostop do teh pašnikov, zato nekmetijske dejavnosti znatno ovirajo kmetijske dejavnosti.
( 15 ) Člen 3(10) Gesetz zur Förderung der Kreislaufwirtschaft und Sicherung der umweltverträglichen Beseitigung von Abfällen (Kreislaufwirtschafts- und Abfallgesetz) (zakon o spodbujanju krožnega gospodarstva in zagotavljanju ekološkega odstranjevanja odpadkov) z dne 27. septembra 1994 (BGBl. 1994 I, str. 2705) določa, da so odlagališča zgradbe ali objekti za odstranjevanje odpadkov. Tako opredelitev vsekakor ohranijo, dokler se zanje uporabljajo obveznost upravljanja po zaprtju ali varnostna pravila.
( 16 ) EU:C:2010:606, točka 61.
( 17 ) Ibidem, točka 62.
Full & Egal Universal Law Academy