SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
JULIANE KOKOTT,
predstavljeni 9. oktobra 2014 ( 1 )
Zadeva C‑531/13
Marktgemeinde Straßwalchen in drugi
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof, (Avstrija))
„Okolje — Direktiva 85/337/EGS — Presoja vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje — Projekti, za katere je treba opraviti presojo — Pojem ‚pridobivanje […] zemeljskega plina v komercialne namene‘ — Preizkusna vrtina — Kumulacija projektov“
I – Uvod
1.
Sodišče se z Direktivo PVO ( 2 ) ne ukvarja prvič – ravno nasprotno. ( 3 ) Vedno znova pa se pojavljajo nova vprašanja.
2.
V tem postopku za sprejetje predhodne odločbe je treba pojasniti, ali je poskusno črpanje zemeljskega plina s preizkusno vrtino „pridobivanje […] zemeljskega plina v komercialne namene“, za katero je ob dosegu mejne vrednosti treba zahtevati presojo vplivov na okolje. Dalje je treba oceniti, kako naj se ta mejna vrednost uporabi, to je zlasti, če in po potrebi katere druge vrtine in projekte je treba upoštevati.
3.
Poleg tega je treba ugotoviti, ali taka preizkusna vrtina kot globinsko vrtanje potrebuje presojo, ker pri tem verjetno nastajajo pomembni vplivi na okolje.
II – Pravni okvir
A – Pravo Unije
4.
V členu 2(1) je določen cilj Direktive PVO:
„Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so pred izdajo soglasja projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, med drugim zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije, predmet zahteve za izdajo soglasja za izvedbo in presojo njihovih vplivov.“
5.
V členu 4, od (1) do (3), Direktive PVO in prilogah od I do III k tej direktivi je natančneje določeno, za katere projekte je treba opraviti presojo vplivov na okolje:
„1. „[…] projekte, ki so našteti v Prilogi I, [se] presoja skladno s členi 5 do 10.“
2. Ob upoštevanju člena 2(3) države članice za projekte, ki so našteti v Prilogi II, s:
(a)
preverjanjem za vsak primer posebej,
ali:
(b)
pragovi ali merili, ki jih postavi država članica
odločijo, ali se bo projekt presojal skladno s členi 5 do 10.
Države članice se lahko odločijo za uporabo obeh postopkov, navedenih v točkah (a) in (b).
3. Med preverjanjem za vsak primer posebej ali postavljanjem pragov ali meril za namen odstavka 2 se upoštevajo ustrezna izbirna merila, določena v Prilogi III.“
6.
Točka 14 Priloge I k Direktivi PVO se nanaša na pridobivanje zemeljskega plina:
„Pridobivanje nafte in zemeljskega plina v komercialne namene, kjer načrpana količina presega 500 ton na dan v primeru nafte in 500.000 kubičnih metrov na dan v primeru plina.“
7.
Tudi v točki 2(d) in (e) Priloge II so navedene morebitne vrste projektov, ki bi se lahko nanašali na iskanje zemeljskega plina:
„(d)
Globinsko vrtanje, zlasti:
i)
geotermalno vrtanje;
ii)
vrtanje za skladiščenje jedrskih odpadkov;
iii)
vrtanje za vodne zaloge,
z izjemo vrtanj za raziskovanje trdnosti tal;
(e)
Obrati za površinsko pridobivanje premoga, nafte, zemeljskega plina in rud ter bituminiziranega skrilavca.“
8.
Poleg tega je v točki 13(b) Priloge II k Direktivi PVO opozorjeno, da se razvijanje in preizkušanja nanašajo na:
„Projekte v Prilogi I, ki se izvajajo izključno ali večinoma za razvijanje in preizkušanja novih metod ali izdelkov in ki ne bodo obratovali več kot dve leti.“
9.
Nazadnje, Priloga III k Direktivi PVO vsebuje v členu 4(3) navedena izbirna merila za projekte iz Priloge II:
„1. Značilnosti projektov
Upoštevati je treba značilnosti projektov, zlasti:
(a)
velikost projekta,
(b)
kumulacijo z drugimi projekti,
[…]
(e)
onesnaževanje in obremenjevanje,
[…]
2. Lokacija projektov
Upoštevati je treba okoljsko občutljivost določenih geografskih območij, ki jih bodo projekti verjetno prizadeli, zlasti ob upoštevanju:
(a)
obstoječe rabe zemljišč,
[…]“
B – Avstrijsko pravo
10.
Avstrija je v točki 29(a), stolpec 1, Priloga 1, zakona o presoji vplivov na okolje iz leta 2000 (Umweltverträglichkeitsprüfungsgesetz 2000) določila, da je treba doseči mejno vrednost iz točke 14, Priloga I k Direktivi PVO, „na sondo“:
„Črpanje nafte ali zemeljskega plina, kjer je načrpana količina vsaj 500 ton/dan na sondo v primeru nafte in 500.000 m3/dan na sondo v primeru zemeljskega plina.“
11.
Člen 1(1) in (2) zakona o mineralnih surovinah iz leta 1999 (Mineralrohstoffgesetz 1999) razlikuje med iskanjem mineralnih surovin in njihovim pridobivanjem:
„Člen 1
V smislu tega zveznega zakona je
1. ‚Iskanje‘ vsako posredno in neposredno iskanje mineralnih surovin, vključno s spremljajočimi pripravljalnimi dejavnostmi in odpiranje in raziskovanje naravnih nahajališč mineralnih surovin in podobnih zapuščenih jalovišč, ki vsebujejo te surovine, z namenom ugotovitve možnosti njihovega gospodarskega izkoriščanja;
2. ‚Pridobivanje‘ izkop ali izločanje (odkop) mineralnih surovin in s tem povezane pripravljalne, spremljajoče ter zaključne dejavnosti;
[…]“
III – Nacionalni postopek in predlog za sprejetje predhodne odločbe
12.
Marktgemeinde Straßwalchen in njenih 59 prebivalcev (v nadaljevanju: občina ali občina Straßwalchen in drugi), med njimi je H. Kornhuber, v nacionalnem postopku nasprotujejo soglasju, ki ga je zvezni minister za gospodarstvo, družino in mladino 29. avgusta 2011 družbi Rohöl-Aufsuchungs AG (v nadaljevanju: RAG) izdal za preizkusno vrtino na občinskem ozemlju.
13.
Izdano soglasje se nanaša na postavitev temelja za vrtalno napravo in dovoz, postavitev in demontažo vrtalne naprave, izvedbo vrtanja, postavitev in demontažo testne naprave, izvedbo testov ter, če se iskanega ne najde, odstranitev temelja, namenjenega vrtalni napravi, in vzpostavitev prejšnjega stanja ali, v primeru najdbe, zmanjšanje temelja, namenjenega vrtalni napravi, na dimenzije, ki bodo potrebne za sondiranje, in vzpostavitev prejšnjega stanja na obrobju. Predvidena globina vrtanja je približno 4150 m.
14.
V primeru najdbe soglasje zajema tudi testno črpanje zemeljskega plina v skupni količini do 1.000.000 m3, da bi se dokazala donosnost vrtine. Pri tem naj bi se načrpalo od 150.000 do 250.000 m3/dan. Načrpani plin se pozneje zažge na obrobju vrtine. Priključek na plinovod ni predviden. V primeru najdbe se poleg tega (v bistveno manjših količinah) opravi testno črpanje nafte in vezanega zemeljskega plina (največ 150 m3 oziroma 18.900 m3/dan).
15.
Presoja vplivov na okolje ni bila opravljena, ker naj ne bi šlo za pridobivanje zemeljskega plina ali nafte ter naj ne bi obstajala nobena povezava z drugimi projekti.
16.
Družba RAG trdi, da so vrtino v vmesnem času zaprli, ne da bi našli nafto oziroma zemeljski plin.
17.
V postopku v glavni stvari pa občina zagovarja stališče, da bi bilo treba opraviti presojo vplivov projekta na okolje. Med drugim trdi, da je bilo samo na njenem ozemlju postavljenih 30 vrtin in da bodo odobrene še druge. Poleg tega naj bi na občinskem ozemlju in v njegovi okolici v znatnem obsegu zgradili skladišča plina in plinovode.
18.
Predložitveno sodišče je zato Sodišču postavilo ta vprašanja:
„1.
Ali je časovno in količinsko omejeno testno črpanje zemeljskega plina s preizkusno vrtino, namenjeno preizkusu donosnosti trajnega pridobivanja zemeljskega plina, ‚pridobivanje […] zemeljskega plina v komercialne namene‘ v smislu točke 14 Priloge I k Direktivi PVO?
Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:
2.
Ali točka 14 Priloge I k Direktivi 85/337 nasprotuje ureditvi nacionalnega prava, v skladu s katero pri pridobivanju zemeljskega plina v točki 14 Priloge I k Direktivi 85/337 navedene mejne vrednosti niso vezane na pridobivanje kot tako, temveč na ‚črpanje na sondo‘?
3.
Ali je treba Direktivo 85/337 razlagati tako, da mora organ v položaju, kakršen je v postopku v glavni stvari, ko se prosi za soglasje za testno črpanje zemeljskega plina s preizkusno vrtino, pri ugotavljanju, ali obstaja obveznost izvedbe presoje vplivov na okolje, upoštevati le kumulativni učinek vseh istovrstnih projektov, to je, konkretno, vseh na območju iste občine postavljenih vrtin?“
19.
Občina Straßwalchen in drugi, Republika Avstrija, Rohöl-Aufsuchungs AG, Zvezna republika Nemčija, Republika Poljska in Evropska komisija so podale pisna stališča, izjavile pa so se tudi na obravnavi z dne 3. septembra 2014.
IV – Pravna presoja
20.
Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na vprašanje, ali je za testno črpanje zemeljskega plina s preizkusno vrtino nujna presoja vplivov na okolje. V ta namen je treba najprej pojasniti, ali gre pri tem za pridobivanje zemeljskega plina v komercialne namene v smislu točke 14 Priloge I, nato, ali se sme preveriti obseg črpanja za izpolnitev predvidenih mejnih vrednosti na sondo. in nazadnje, katere projekte je treba upoštevati pri preverjanju nujnosti presoje vplivov na okolje.
A – Prvo vprašanje
21.
Predložitveno sodišče želi s prvim vprašanjem izvedeti, ali pojem „pridobivanje […] zemeljskega plina v komercialne namene“ v smislu točke 14 Priloge I k Direktivi PVO vključuje časovno in količinsko omejeno testno črpanje zemeljskega plina s preizkusno vrtino, namenjeno preizkusu donosnosti trajnega pridobivanja zemeljskega plina.
22.
Najprej je treba spomniti, da se besedilo določbe prava Unije, ki pri opredelitvi smisla in obsega ne napotuje posebej na pravo držav članic, razlaga samostojno in enotno v celotni Uniji, in sicer ob upoštevanju okvira, v katerega je predpis umeščen, in cilja, ki mu sledi. ( 4 ) Kako avstrijsko pravo opredeljuje pojem pridobivanja, zato ni pomembno.
23.
Avstrija in družba RAG poudarjata, da preizkusna vrtina ni neposredno namenjena pridobivanju zemeljskega plina za uporabo v komercialne namene. Pogosto služi vrtina le temu, da se ugotovi, ali in v kolikšnem obsegu bi bilo mogoče pridobivati zemeljski plin v okviru gospodarskega podjetja.
24.
Nemčija nasprotno navaja, da pojem „pridobivanje“ v običajni rabi nemščine na splošno pomeni odkop mineralnih virov in drugih surovin. Ni nujno, da je mogoče pridobljene materiale uporabiti v komercialne namene ali da je taka uporaba nameravana.
25.
Nemčija in Komisija pravilno opozarjata tudi, da je v francoski in angleški različici Direktive PVO uporabljen pojem „extraction“, ( 5 ) ki še manj kot nemški pojem „Gewinnung“ nakazuje na uporabo odkopanega materiala v komercialne namene. Jezikovne različice, s katerimi bi bilo testno črpanje nezdružljivo, ne obstajajo.
26.
To, da bi bilo vključeno le pridobivanje v komercialne namene, testnega črpanja s preizkusno vrtino ne izključuje nujno s področja uporabe teh vrst projektov. Ker gre za razjasnitev možnosti črpanja zemeljskega plina ali nafte, se testno črpanje izvaja tudi za komercialne namene. Drugače bi bilo pri testnem črpanju, ki bi bilo namenjeno le raziskovanju, in ne uporabi v gospodarski dejavnosti.
27.
Vendar Avstrija in družba RAG navajata, da se pojem pridobivanja v rudarstvu in rudarskem pravu razume ožje. Nanaša se le na proizvodnjo surovin, medtem ko je iskanje surovin med preučevanjem povezano z raziskovanjem. Zakonodajalec se je pri oblikovanju točke 14 Priloge I k Direktivi PVO ravnal po tem pojmovanju iz prava rudarstva.
28.
To razumevanje potrjuje Direktiva o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju. ( 6 ) Ta direktiva namreč v točkah 15 in 16 člena 2 razlikuje med raziskovanjem in proizvodnjo, pri čemer zadnja vključuje pridobivanje. Raziskovanje pa naj ne bi bilo pridobivanje. Da je to razlikovanje upoštevno tudi za Direktivo PVO, je razvidno iz uvodne izjave 16 prvo navedene direktive, glede na katero zlasti za nekatere raziskovalne dejavnosti ne veljajo obstoječa pravila o udeležbi javnosti, vključno z Direktivo PVO.
29.
Tudi iz Direktive o rudarskih odpadkih ( 7 ) je mogoče razbrati razliko med raziskovanjem in pridobivanjem. V točki 21 člena 3 te direktive je namreč „raziskovanje“ opredeljeno kot iskanje gospodarsko izkoristljivih nahajališč mineralnih surovin, vključno z vzorčenjem, masovnim vzorčenjem, vrtanjem in razkopi, razen del, ki so potrebna za pripravo takšnih nahajališč, ter kakršne koli dejavnosti, ki so neposredno povezane z obstoječim postopkom izkoriščanja mineralnih surovin.
30.
Direktivama je skupno, da ločeno opredeljujeta raziskovanje, da bi ga bilo mogoče vključiti v njuni področji uporabe. Zato naj bi bila možnost vključitve raziskovanja v pojem pridobivanja tudi v okviru Direktive PVO ob neobstoju izrecnih predpisov predvsem hipotetična.
31.
Vendar omejitev pojma iz drugih predpisov ne velja nujno za razlago vrst projektov iz Direktive PVO. Sodišče je tako pojem odstranjevanja odpadkov iz Direktive PVO razložilo tako, da vključuje predelavo odpadkov, medtem ko sta v Direktivi o odpadkih ta pojma ločena. ( 8 ) Če razmejitev iz drugih predpisov ni povezana s posledicami za okolje in v Direktivi PVO ni izrecne napotitve na drug predpis, je treba namreč pojem iz Direktive PVO razlagati neodvisno od teh predpisov in zlasti glede na vplive načrta na okolje. ( 9 ) Poleg tega, če bi omejitev pojma odstranjevanja odpadkov v Direktivi PVO vodila do pomena iz Direktive o odpadkih, bi predelava odpadkov popolnoma izpadla iz področja uporabe presoje vplivov na okolje.
32.
Vendar v tem primeru položaj ni tako jasen kot pri razlikovanju med odstranjevanjem odpadkov in predelavo odpadkov. Vplivi na okolje pri trajnem črpanju zemeljskega plina in pri testnem črpanju s preizkusno vrtino se na prvi pogled razlikujejo zlasti glede na njihovo trajanje kot tudi glede na infrastrukturo za uporabo načrpanega plina.
33.
Sicer ni mogoče izključiti, da za resnost vplivov na okolje pri raziskovanju in črpanju niso zelo pomembne različne vrtine. Zato pri tem ne obstaja znatna razlika med vrtinami za črpanje zemeljskega plina v smislu točke 14 Priloge I k Direktivi PVO in drugim globinskim vrtanjem, za katerega je v skladu s členom 4(2) in (3) ter točke 2(d) Priloge II presoja obvezna le, če bi lahko pomembno vplivalo na okolje. ( 10 ) Dejstvo obstoja vrtine zato ne pomeni nujno pridobivanja zemeljskega plina.
34.
Ker najverjetneje raziskovalno vrtanje praviloma spada pod globinsko vrtanje iz Direktive PVO, pojma pridobivanja zemeljskega plina ni treba razširiti zunaj jezikovne rabe v rudarskem pravu, da bi bilo mogoče zagotoviti presojo takih vplivov. Sicer Nemčija meni, da razlaga teh vrst projektov ni jasna, saj pojem globinskega vrtanja ni opredeljen. Vendar države članice tega pojma prava Unije ne morejo enostransko pojasniti, ampak ga je treba razlagati samostojno in zlasti glede na cilje Direktive PVO.
35.
Nadaljnji sistematični argument za to, da raziskovanje ni uvrščeno pod pridobivanje, je v uporabi dnevne mejne vrednosti v opredelitvi iz točke 14 Priloge I k Direktivi PVO. Z dnevno mejno vrednostjo bi bilo mogoče domnevati, da zakonodajalec ni imel v mislih začasnih testnih črpanj, temveč načrte, ki se uresničujejo v daljšem časovnem obdobju. Sicer lahko tudi testno črpanje traja več dni, kot je to razvidno iz spornega soglasja, ki določa skupno višino načrpane količine in nižjo dnevno višino načrpane količine. Vendar testno črpanje plina s preizkusno vrtino s kakovostnega vidika ni enako trajnemu črpanju.
36.
Ob upoštevanju te utemeljitve, ustaljene sodne prakse – da ima Direktiva PVO, kar zadeva obveznost presoje vplivov na okolje, obsežno področje uporabe in širok cilj ( 11 ) – ni mogoče odločiti drugače.
37.
Zato je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da se časovno in količinsko omejeno testno črpanje zemeljskega plina s preizkusno vrtino, namenjeno preizkusu donosnosti trajnega pridobivanja zemeljskega plina, ne šteje za „pridobivanje […] zemeljskega plina v komercialne namene“ v smislu točke 14 Priloge I k Direktivi PVO.
B – Drugo vprašanje
38.
Na drugo vprašanje bom odgovorila za primer, če Sodišče ne bi upoštevalo mojega odgovora na prvo vprašanje. Vprašanje se nanaša na to, ali točka 14 Priloge I k Direktivi PVO dopušča ureditev nacionalnega prava, v skladu s katero pri pridobivanju zemeljskega plina v točki 14 Priloge I navedene mejne vrednosti niso vezane na pridobivanje kot tako, temveč na „črpanje na sondo“, torej na posamezno vrtino.
39.
Iz besedila točke 14 Priloge I k Direktivi PVO ne izhaja omejitev mejne vrednosti na črpanje na sondo. Zato že obstaja dvom, ali je ta pogoj združljiv z obsežnim področjem uporabe Direktive in njenimi cilji.
40.
Poleg tega se cilj Direktive PVO ne sme zaobiti z razdrobitvijo projektov in zaradi neupoštevanja kumulativnih vplivov projektov se projekti ne smejo v celoti izogniti obveznosti presoje, če bi lahko skupaj pomembno vplivali na okolje v smislu člena 2(1). ( 12 )
41.
To je sicer večinoma določeno v povezavi s projekti iz Priloge II k Direktivi PVO, ( 13 ) vendar se tudi projekti iz Priloge I ne smejo razdrobiti tako, da bi se obšla obveznost presoje vplivov na okolje. ( 14 ) Kot je pravilno navedla občina, preverjanje mejnih vrednosti iz točke 14 Priloge I, ki je omejeno na črpanje na sondo, vodi ravno do take razdrobitve.
42.
Tudi če so trditve družbe RAG pravilne in je taka razdrobitev izključena iz znanstvenih razlogov, o tem ni treba odločati. Dejstvo, da bi se odpovedalo posameznim sondam, naj ne bi ničesar spremenilo.
43.
Avstrija in družba RAG sicer pojasnjujeta, da avstrijsko pravo, natančneje člen 3(2) UVP-Gesetz 2000, zahteva upoštevanje kumulativnih učinkov. Vendar Verwaltungsgerichtshof (upravno sodišče) te določbe ni uporabilo kot podlago svojega predloga za sprejetje predhodne odločbe.
44.
To tudi ni presenetljivo. Če so mejne vrednosti dosežene z več projekti, predpisi o kumulaciji, ki jih je sprejela Avstrija, ne vodijo namreč nujno do presoje vplivov na okolje, kot je določena v členu 4(1) in točki 14 Priloge I k Direktivi PVO. Pogosto bo presoja opravljena le, če se dodatno ugotovi, da bodo verjetno nastali pomembni, škodljivi, moteči in obremenjujoči vplivi. Avstrijske predpise o kumulaciji je zato mogoče videti največ kot ukrep za izvajanje člena 4(2) in (3) in Priloge II, ko je taka dodatna ugotovitev potrebna.
45.
Ureditev nacionalnega prava, v skladu s katero so pri pridobivanju zemeljskega plina v točki 14 Priloge I k Direktivi PVO navedene mejne vrednosti, vezane na „črpanje na sondo“, je v nasprotju z navedeno točko.
C – Tretje vprašanje
46.
Upravno sodišče želi s tretjim vprašanjem izvedeti, katere druge projekte je treba upoštevati pri preverjanju, ali obstaja obveznost izvedbe presoje vplivov na okolje. Ker se to vprašanje nanaša na točko 14 Priloge I k Direktivi PVO, bom na to vprašanje odgovorila le za primer, če bi Sodišče v odgovoru na prvo vprašanje odločilo drugače.
47.
Ker je to vprašanje postavljeno le za primer pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje, upravno sodišče očitno predpostavlja, da je obveznost presoje vplivov na okolje mogoče utemeljiti le s členom 4(1) in točko 14 Priloge I k Direktivi PVO, ki se nanaša na pridobivanje zemeljskega plina v komercialne namene, pri čemer načrpana količina presega 500.000 m3/dan (o tem pod točko 1). Ta obveznost pa izhaja tudi iz člena 4(2) in (3) ter točke 2(d) Priloge II k Direktivi, če se preizkusna vrtina neodvisno od načrpane količine šteje za globinsko vrtanje. Zato naj bi Sodišče presojalo tudi ta vidik, da bi dalo koristen odgovor na predlog (o tem pod točko 2). ( 15 )
1. Obveznost presoje pri pridobivanju zemeljskega plina
48.
Če je treba testno črpanje zemeljskega plina, ki se izvaja s preizkusno vrtino, šteti za pridobivanje zemeljskega plina, se mora za to črpanje v skladu s členom 4(1) in točko 14 Priloge I k Direktivi PVO izvesti presoja, če načrpana količina presega 500.000 m3 na dan. Ker načrpane količine ni mogoče oceniti s posameznimi sondami, se postavi vprašanje, kako se to izmeri.
49.
Upravno sodišče omenja možnost, da se vključijo vse vrtine, ki delujejo na ozemlju občine. S tem poudari dva vidika, ki bi bila v zvezi s tem lahko pomembna, in sicer, prvič, vrste projektov oziroma delov projektov, ki jih je treba upoštevati, in, drugič, geografsko omejitev območja, na katerem so projekti, ki so pomembni. Poleg tega je treba vključiti še tretji vidik, in sicer trenutek izvedbe posameznega dela projekta.
a) Upoštevni projekti oziroma deli projektov
50.
Občina zagovarja stališče, da je treba iz različnih sond tudi povleči plinovode in jih povezati s skladišči zemeljskega plina.
51.
Vendar ta trditev ni prepričljiva. Če je treba odločati o obveznosti izvedbe presoje vplivov na okolje v okviru točke 14 Priloge I k Direktivi PVO, ta ne more biti odvisna od plinovodov in skladišč zemeljskega plina. Ti objekti namreč tam niso navedeni. Niti ne morejo prispevati k doseganju mejnih vrednosti, kajti s plinovodom in skladišči se zemeljski plin ne črpa . Temveč je treba le preveriti, ali je v okviru pridobivanja zemeljskega plina v komercialne namene presežena mejna vrednost 500.000 m3/dan, torej ali je – kot trdita tudi Nemčija in Poljska – načrpana količina iz sond oziroma vrtin upoštevna.
b) Geografska omejitev območja
52.
Nato se postavlja vprašanje, katere sonde je treba vključiti v merjenje načrpane količine.
53.
Strinjati se je treba s Poljsko in Komisijo, da omejitev na ozemlje občine, ki jo je nakazalo upravno sodišče, ni ustrezno merilo. Taka administrativna geografska omejitev, ki je ozemlje občine, namreč ni nujno v povezavi z mejo projekta oziroma z dosegom njegovih vplivov na okolje. Ozemlje občine se lahko izkaže za preveč omejeno ali preveč razširjeno. Možno je tudi, da vključuje le del območja projekta.
54.
Ker iz načrpane količine izhaja donosnost projekta, je veliko bolj prepričljiv poljski predlog, da je treba vključiti vse tehnološko in geološko povezane vrtine. Nemčija to opisuje s pojmom lokacija črpanja in tudi Komisija gre v tej smeri, ko prostorski okvir opredeljuje funkcionalno.
55.
Meril za tehnološko in geološko povezane vrtine na lokaciji črpanja v obravnavanem postopku ni mogoče nadalje opredeliti, ker manjkajo potrebne informacije. Zlasti ni mogoče odločiti, ali je pravilen opis družbe RAG, da naj bi bil vsak načrt za vrtanje s tehnološkega in geološkega vidika ločen od ostalih načrtov. Pri takem preverjanju je vendarle treba paziti na to, da ima Direktiva PVO obsežno področje uporabe in da sledi zelo širokemu cilju. ( 16 ) Zahteve za tehnološko in geološko povezanost naj zato ne bi bile prestroge, z njimi pa naj bi se ustrezno upoštevala možnost skupnih vplivov vrtin na okolje.
c) Časovna razsežnost
56.
Nazadnje je treba upoštevati časovno razsežnost, ki v predlogu za sprejetje predhodne odločbe ni bila poudarjena. Za uporabo točke 14 Priloge I k Direktivi PVO namreč ni mogoče preprosto na lokaciji črpanja sešteti vseh količin, načrpanih s tehnološko in geološko povezanimi vrtinami.
57.
Kot je opozorila Nemčija, je mejno vrednost 500.000 m3/dan mogoče doseči – tudi če se upošteva skupne vrtine – le če se s temi vrtinami sočasno, se pravi v istem dnevu črpa zemeljski plin.
58.
Kot je razvidno iz prvega vprašanja, pa testno črpanje s preizkusno vrtino ni le količinsko, ampak je tudi časovno omejeno. Le pri večjem številu preizkusnih vrtin je zato manj verjetno, da se z več takimi vrtinami sočasno poskusno črpa zemeljski plin. Če je taka ocena pravilna, ni nujno, da preizkusne vrtine, za katere je največja dovoljena načrpana količina 250.000 m3/dan, skupaj z drugimi preizkusnimi vrtinami dosežejo mejno vrednost 500.000 m3/dan. Možno pa je, da se z dovoljeno količino, načrpano s preizkusno vrtino, skupaj s količino že obstoječih vrtin za črpanje doseže mejna vrednost. Pogoj za to je vendarle tehnološka in geološka povezanost vrtin. Naloga predložitvenega sodišča oziroma pristojnih organov je, da to preverijo v dejanskem primeru.
d) Vmesni predlog
59.
Tako je treba na ta del tretjega vprašanja odgovoriti, da je za oceno, ali projekt za pridobivanje zemeljskega plina v komercialne namene presega načrpano mejno vrednost 500.000 m3/dan v skladu s točko 14 Priloge I k Direktivi PVO in je zato zanj treba opraviti presojo vplivov na okolje, upoštevati vso sočasno načrpano količino v okviru tehnološko in geološko povezanih vrtin na lokaciji črpanja.
2. Obveznost presoje pri globinskem vrtanju
60.
Obveznost presoje vplivov na okolje pa lahko izhaja tudi iz členov 2(1) in 4(2) in (3) Direktive PVO, ker je treba preizkusno vrtino z globino vrtanja več od 4000 m neodvisno od njene načrpane količine v vsakem primeru šteti za globinsko vrtanje v smislu točke 2(d) Priloge II.
61.
V skladu s členom 4(2) Direktive PVO morajo države članice pri projektih iz Priloge II, ki bi lahko pomembno škodljivo vplivali na okolje, s pomočjo preverjanja za vsak primer posebej ali mejnih vrednosti oziroma meril, ki so jih določile, odločiti, ali je treba za tak projekt opraviti presojo vplivov na okolje.
62.
Za odločitev, ali je za tak projekt treba opraviti presojo vplivov na okolje, člen 4(2)(b) Direktive PVO glede določitve mejnih vrednosti in meril sicer državam članicam priznava polje proste presoje. To polje proste presoje pa je omejeno z obveznostjo, določeno v členu 2(1), da je treba pri projektih, ki bodo med drugim zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije verjetno pomembno vplivali na okolje, preveriti njihove vplive. ( 17 )
63.
Tako lahko neposredno iz členov 2(1), 4(2) in Priloge II k Direktivi PVO izhaja nujnost presoje vplivov na okolje, če projekt spada v to prilogo in lahko pomembno vpliva na okolje. ( 18 ) Pristojni nacionalni organi, ki se jim predloži zahteva za soglasje za izvedbo projekta iz Priloge II k tej direktivi, morajo zlasti preizkusiti, ali je ob upoštevanju meril iz Priloge III k Direktivi ( 19 ) treba presoditi njihove vplive na okolje. ( 20 ) Poleg tega morajo imeti zadevni posamezniki, tako kot zadevni nacionalni organi, možnost, da zagotovijo spoštovanje te obveznosti preveritve, ki jo ima pristojen organ; če je treba, tudi po sodni poti. ( 21 )
64.
Člen 2(1) Direktive PVO vsebuje napotek za odgovor na vprašanje, ali ima lahko globinsko vrtanje pomembne vplive na okolje. Obveznost presoje se namreč nanaša na projekte, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, zlasti zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije. Zato ni pomembna le načrpana količina, ampak je treba upoštevati tudi druge značilnosti projekta, zlasti njegovo lokacijo. ( 22 )
65.
Zato se ne sme izključiti, da bodo na podlagi okoliščin posameznega primera, na primer narave vrtine ali občutljivosti zadevnega območja, že pri posameznem globinskem vrtanju verjetno nastali pomembni vplivi na okolje.
66.
Ravno pri projektih iz Priloge II pa poleg tega velja, da posledica neupoštevanja kumulativnih učinkov več projektov v praksi ne sme biti, da se projekti skupno izognejo obveznosti za presojo vplivov na okolje, če bi lahko vsi skupaj imeli pomembne vplive na okolje v smislu člena 2(1) Direktive PVO. ( 23 ) V skladu s točko 1 in 2, prvi odstavek, Priloge III je namreč treba pri oceni tovrstnih projektov zlasti upoštevati kumulativne vplive in obstoječo rabo zemljišč.
67.
Zato je treba za ugotovitev, ali ima lahko projekt pomembne vplive, upoštevati tudi objekte, ki niso sistematično povezani s spornim projektom.
68.
Najpomembnejši kumulativni vplivi na okolje, ki jih je treba upoštevati pri oceni globinskega vrtanja, so druga globinska vrtanja, zlasti taka, ki so na lokaciji črpanja tehnološko in geološko povezana z vrtino, ki se preverja.
69.
Poleg tega je Sodišče iz istih razlogov ugotovilo, da je lahko pri predhodnem preverjanju, ali ima lahko projekt „prenosa električne energije po nadzemnih vodah“ iz točke 3(b) Priloge II k Direktivi PVO pomembne vplive, pomembna tudi razširitev na stikalne naprave. S tem se predpostavlja, da pristojno sodišče ugotavlja, da je ta razširitev del projekta, katerega predmet je prenos električne energije. ( 24 )
70.
Enako velja v postopku v glavni stvari za plinovode, skladišča zemeljskega plina in druge objekte; pristojno sodišče oziroma pristojni organi morajo preveriti, ali je treba te objekte pripisati istemu projektu kot preizkusne vrtine. Temu nasprotuje okoliščina, da naj preizkusna vrtina ne bi bila priključena na plinovod oziroma povezana s skladiščem zemeljskega plina. Vendar ni izključeno, da je bila preizkusna vrtina vzpostavljena zaradi okoliščine, da bi bilo mogoče v primeru uspeha odkriti plin enostavno izkoriščati zaradi obstoječe infrastrukture.
71.
Poleg tega je treba v predhodno preverjanje vključiti vprašanje, ali bi lahko imeli vplivi preizkusnih vrtin na okolje zaradi vplivov drugih projektov na lokaciji ali okolici, na primer plinovodov in skladišč plina, večjo težo, kot če vplivov takih projektov ne bi bilo.
72.
Nazadnje je treba glede na trditve občine opozoriti na to, da lahko obstaja tudi obveznost, da se v okviru poznejšega soglasja ponovi presoja vplivov na okolje. Če bi se namreč izkazalo, da so bila po začetku veljavnosti Direktive PVO opravljena dela ali fizični posegi, ki bi kot projekt v smislu Direktive potrebovali presojo vplivov na okolje, ne da bi bila ta presoja opravljena v predhodni fazi postopka za izdajo soglasja, se tako zahteva, da se to upošteva pri izdaji poznejšega soglasja in se zagotovi polni učinek te direktive, pri čemer je taka presoja opravljena vsaj v tej fazi. ( 25 ) Za preizkusno vrtino to vsekakor velja, če je na lokaciji črpanja tehnološko in geološko povezana s prejšnjimi projekti ali če skupaj s siceršnjo, prej zgrajeno infrastrukturo tvori skupni projekt.
73.
Zato je treba na drugi del tretjega vprašanja odgovoriti, da je treba pri oceni, ali ima lahko globinsko vrtanje v skladu s členoma 2(1) ter 4(2) in (3) v povezavi s točko 2(d) Priloge II k Direktivi PVO pomembne vplive na okolje in je zato treba izvesti presojo vplivov na okolje, upoštevati med drugim vplive vseh tehnološko in geološko povezanih vrtin na lokaciji črpanja, vplive vseh drugih objektov, ki so v projektu povezani z vrtinami, ter kumulacijo vplivov tega projekta z drugimi projekti na lokaciji ali v okolici.
V – Predlog
74.
Sodišču zato predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje odgovori:
1.
Časovno in količinsko omejeno testno črpanje zemeljskega plina s preizkusno vrtino, namenjeno preizkusu gospodarnosti trajnega pridobivanja zemeljskega plina, ne šteje za „pridobivanje […] zemeljskega plina v komercialne namene“ v smislu točke 14 Priloge I k Direktivi 85/337/EGS o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje v različici Direktive 2009/31/ES.
2.
Za ugotovitev, ali lahko globinsko vrtanje iz člena 2(1) in 4(2) in (3) v povezavi s točko 2(d) Priloge II k Direktivi 85/337 v različici Direktive 2009/31 pomembno vpliva na okolje in je zato treba opraviti presojo vplivov na okolje, je treba med drugim upoštevati vplive vseh tehnološko in geološko povezanih vrtin na lokaciji črpanja, vplive vseh drugih objektov, ki so v projektu povezani z vrtinami, ter kumulacijo vplivov tega projekta z drugimi projekti na lokaciji ali okolici.
75.
Če bi Sodišče v odgovoru na prvo vprašanje odločilo drugače, predlagam, da odgovor pod točko 2 postane odgovor pod točko 4, na drugo vprašanje in prvi del tretjega vprašanja pa se odgovori:
1.
Ureditev nacionalnega prava, v skladu s katero so pri pridobivanju zemeljskega plina v točki 14 Priloge I k Direktivi 85/337 v različici Direktive 2009/31 navedene mejne vrednosti vezane na „črpanje na sondo“, je v nasprotju z navedeno točko.
2.
Za ugotovitev, ali projekt za pridobivanje zemeljskega plina v komercialne namene presega načrpano mejno vrednost 500.000 m3/dan v skladu s točko 14 Priloge I k Direktivi 85/337 v različici Direktive 2009/31 in je zato treba opraviti presojo vplivov na okolje, je treba upoštevati vso sočasno načrpano količino v okviru tehnološko in geološko povezanih vrtin na lokaciji črpanja.
( 1 ) Jezik izvirnika: nemščina.
( 2 ) Direktiva Sveta z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (85/337/EGS, UL L 175, str. 40) v različici Direktive 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L 140, str. 114). Direktiva 2011/92/EU (UL 2012, L 26, str. 1) je konsolidirala Direktivo PVO, pred kratkim pa je bila v nekaterih delih tudi spremenjena z Direktivo 2014/52/EU z dne 16. aprila 2014 (UL L 124, str. 1).
( 3 ) Obstaja že približno sto sodb in sklepov, v katerih je navedena ta direktiva.
( 4 ) Sodbe Linster (C‑287/98, EU:C:2000:468, točka 43); Umweltanwalt von Kärnten (C‑205/08, EU:C:2009:767, točka 48) in Edwards (C‑260/11, EU:C:2013:221, točka 29).
( 5 ) Isti koren besede uporabijo španska (extracción), italijanska (estrazione), malteška (l‑estrazzjoni), portugalska (extracção) in romunska (extracția) različica. Podobno tudi bolgarska (добиваното) in madžarska (kitermelése) različici.
( 6 ) Direktiva 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L 178, str. 66).
( 7 ) Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L 102, str. 15).
( 8 ) Sodba Komisija/Italija (Massafra, C‑486/04, EU:C:2006:732, točka 44).
( 9 ) Sodba Komisija/Italija (Massafra, C‑486/04, EU:C:2006:732, točki 42 in 43).
( 10 ) V zvezi s tem glej točko 60 v nadaljevanju in naslednje.
( 11 ) Sodbe Kraaijeveld in drugi (C‑72/95, EU:C:1996:404, točka 31); WWF in drugi (C‑435/97, EU:C:1999:418, točka 40); Komisija/Španija (C‑227/01, EU:C:2004:528, točka 46); Komisija /Italija (C‑486/04, EU:C:2006:732, točka 37); Abraham in drugi (C‑2/07, EU:C:2008:133, točka 32); Ecologistas en Acción-CODA (C‑142/07, EU:C:2008:445, točka 28); Umweltanwalt von Kärnten (C‑205/08, EU:C:2009:767, točka 48); Brussels Hoofdstedelijk Gewest in drugi (C‑275/09, EU:C:2011:154, točka 29); Komisija/Španija (C‑404/09, EU:C:2011:768, točka 79); Komisija/Španija (C‑560/08, EU:C:2011:835, točka 103) in Iberdrola Distribución Eléctrica (C‑300/13, EU:C:2014:188, točka 22) ter sklep Aiello in drugi (C‑156/07, EU:C:2008:398, točka 33).
( 12 ) Sodbe Komisija/Irska (C‑392/96, EU:C:1999:431, točka 76); Abraham in drugi (C‑2/07, EU:C:2008:133, točka 27) in Komisija/Španija (C‑560/08, EU:C:2011:835, točka 98).
( 13 ) Poleg v točki 12 navedene sodbe to velja tudi za sodbe Ecologistas en Acción-CODA (C‑142/07, EU:C:2008:445, točka 44); Brussels Hoofdstedelijk Gewest in drugi (C‑275/09, EU:C:2011:154, točka 36) in Salzburger Flughafen (C‑244/12, EU:C:2013:203, točka 37).
( 14 ) Sodbe Komisija/Španija (C‑227/01, EU:C:2004:528, točka 53); Umweltanwalt von Kärnten (C‑205/08, EU:C:2009:767, točka 53) in Iberdrola Distribución Eléctrica (C‑300/13, EU:C:2014:188, točka 24).
( 15 ) Sodbe Teckal (C‑107/98, EU:C:1999:562, točka 39); Abraham in drugi (C‑2/07, EU:C:2008:133, točka 24) in Bonnier Audio in drugi (C‑461/10, EU:C:2012:219, točka 47).
( 16 ) Glej točko 36 zgoraj.
( 17 ) Sodbe Kraaijeveld in drugi (C‑72/95, EU:C:1996:404, točka 50); WWF in drugi (C‑435/97, EU:C:1999:418, točka 36) in Salzburger Flughafen (EU:C:2013:203, točka 29).
( 18 ) Sodbe Kraaijeveld in drugi (EU:C:1996:404, točka 61); Wells (C‑201/02, EU:C:2004:12, točka 65) in Salzburger Flughafen (C‑244/12, EU:C:2013:203, točke od 41 do 43).
( 19 ) Glej sodbo Salzburger Flughafen (C‑244/12, EU:C:2013:203, točka 32).
( 20 ) Sodba Mellor (C‑75/08, EU:C:2009:279, točka 51).
( 21 ) Sodba Mellor (C‑75/08, EU:C:2009:279, točka 58). Razsežnost te pravice je povezana s predmetom iz avstrijske zadeve Gruber (C‑570/13), v kateri še ni odločeno.
( 22 ) Sodba Abraham in drugi (C‑2/07, EU:C:2008:133, točka 38).
( 23 ) Glej točki 40 in 43 zgoraj.
( 24 ) Sodba Iberdrola Distribución Eléctrica (C‑300/13, EU:C:2014:188, točka 29).
( 25 ) Sodba Brussels Hoofdstedelijk Gewest in drugi (C‑275/09, EU:C:2011:154, točka 37).
Full & Egal Universal Law Academy