25.5.2013
SL
Uradni list Evropske unije
C 147/15
Pritožba, ki sta jo 18. marca 2013 vložili Cooperativa Mare Azzurro Socialpesca Soc. coop. arl, nekdanja Cooperativa Mare Azzurro Soc. coop. rl, in Cooperativa vongolari Sottomarina Lido Soc. coop. rl zoper sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 22. januarja 2013 v zadevi Cooperativa Mare Azzurro proti Komisiji, T-218/00
(Zadeva C-136/13 P)
2013/C 147/25
Jezik postopka: italijanščina
Stranke
Pritožnici: Cooperativa Mare Azzurro Socialpesca Soc. coop. arl, nekdanja Cooperativa Mare Azzurro Soc. coop. rl, in Cooperativa vongolari Sottomarina Lido Soc. coop. rl (zastopniki: A. Vianello, A. Bortoluzzi in A. Veronese, odvetniki)
Drugi stranki v postopku: Ghezzo Giovanni & C. Snc di Ghezzo Maurizio & C., Evropska komisija
Predloga
—
Razveljavitev ali sprememba sklepa Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 22. januarja 2013, ki je bil pritožnicama vročen 23. januarja 2013 in ki je bil izdan v zadevi T-218/00 ter s katerim je Splošno sodišče zavrnilo tožbo, ki so jo Cooperativa Mare Azzurro Soc. coop. rl in drugi vložili proti Komisiji za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2000/394/ES z dne 25. novembra 1999 glede ukrepov pomoči v korist podjetij, ki so na ozemlju Benetk in Chioggie, določenih v zakonih št. 30/1997 in št. 206/1995, s katerima so uvedena zmanjšanja socialnih prispevkov (G.U. 2000, L 150, p. 50);
—
Naložitev stroškov Komisiji.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnici v utemeljitev pritožbe navajata napačno uporabo prava pri uporabi načel, ki jih je Sodišče navedlo v sodbi „Comitato Venezia vuole vivere“, v zvezi z obveznostjo obrazložitve odločb Komisije na področju državnih pomoči na eni strani in dokaznim bremenom glede predpostavk iz člena 107(1) PDEU na drugi strani.
Splošno sodišče naj se s sklepom, ki je predmet te pritožbe, ne bi uskladilo z navedbami Sodišča v sodbi „Comitato Venezia vuole vivere“ z dne 9. junija 2011, v kateri je navedeno, da odločba Komisije „mora vsebovati vse bistvene elemente za izvršitev s strani nacionalnih organov“. Čeprav naj odločba ne bi vsebovala bistvenih elementov za izvršitev s strani nacionalnih organov, Splošno sodišče ni ugotovilo nobene pomanjkljivosti v načinu sprejetja izpodbijane odločbe s strani Komisije, zaradi česar je bilo napačno uporabljeno pravo.
Na podlagi načel, ki jih je Sodišče navedlo v sodbi „Comitato Venezia vuole vivere“ v okviru povrnitve, mora država članica – in ne prejemnik pomoči – v vsakem posameznem primeru dokazati obstoj predpostavk iz člena 107(1) PDEU. V obravnavani zadevi pa Komisija v izpodbijani odločbi ni navedla „načina“ takega preverjanja; ker Italijanska republika ni imela bistvenih elementov, da bi v okviru povrnitve dokazala, da so bile dodeljene ugodnosti za prejemnike državne pomoči – z zakonom št. 228 z dne 24. decembra 2012 (člen 1, točka 351 in naslednje) – naj bi prevalila dokazno breme v nasprotju s sodno prakso Skupnosti.
Po mnenju italijanskega zakonodajalca mora vsako podjetje, ki je prejemnik pomoči, dodeljenih v obliki oprostitve socialnih prispevkov, in ne država članica dokazati, da zadevne ugodnosti ne izkrivljajo konkurence niti ne vplivajo na trgovino med državami članicami, sicer se to, da dodeljena ugodnost izkrivlja konkurenco, in vpliv na trgovino med državami članicami domnevata. Vse to naj bi bilo očitno v nasprotju z načeli, navedenimi v sodbi „Comitato Venezia vuole vivere“.
Full & Egal Universal Law Academy