15.6.2013
SL
Uradni list Evropske unije
C 171/21
Pritožba, ki so jo Polyelectrolyte Producers Group, SNF SAS, Travetanche Injection SPRL vložile 16. aprila 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 1. februarja 2013 v zadevi T-368/11, Polyelectrolyte Producers Group, SNF SAS, Travetanche Injection SPRL proti Evropski komisiji
(Zadeva C-199/13 P)
2013/C 171/42
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Pritožnice: Polyelectrolyte Producers Group, SNF SAS in Travetanche Injection SPRL (zastopnika: K. Van Maldegem in R. Cana, odvetnika)
Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Kraljevina Nizozemska
Predlogi
Pritožnice Sodišču predlagajo, naj:
—
razveljavi sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-368/11; in
—
razglasi ničnost Uredbe Komisije (EU) št. 336/2011 o spremembi Priloge XVII (akrilamid) k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (1) (v nadaljevanju: izpodbijana uredba); ali
—
podredno, zadevo vrne Splošnemu sodišču, da razsodi o predlogu pritožnic za razglasitev ničnosti; in
—
toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka (vključno s stroški pred Splošnim sodiščem).
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnice navajajo, da je Splošno sodišče s tem, da je zavrnilo njihove tožbe za razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe, kršilo pravo Skupnosti. Predvsem trdijo, da je Splošno sodišče storilo več napak pri razlagi dejstev in pravnega okvira, ki se uporablja za položaj pritožnic. Zaradi tega je Splošno sodišče večkrat napačno uporabilo pravo; zlasti je:
—
napačno razlagalo Uredbo št. 1488/94 (2) s tem, da je ugotovilo, da Komisija ni storila očitne napake pri presoji, ko ni upoštevala vseh upoštevnih dejstev in okoliščin;
—
napačno razlagalo Uredbo št. 1488/94 s tem, da je ugotovilo, da Komisija ni storila očitne napake pri oceni upoštevanih podatkov o izpostavljenosti;
—
napačno uporabilo pravo in napačno razlagalo REACH s tem, ko je ugotovilo, da Komisija s sprejetjem izpodbijane uredbe na podlagi podatkov drugega proizvoda kot tistega, za katerega veljajo omejitve izpodbijane uredbe, ni storila očitne napake pri presoji;
—
napačno uporabilo pravo s tem, da je odločilo, da Komisija ni kršila načela sorazmernosti;
—
napačno uporabilo pravo s tem, da je odločilo, da Komisija ni kršila obveznosti navedbe razlogov; in
—
napačno razlagalo izpodbijano uredbo s tem, da je ugotovilo, da zajema tudi N-metilolakrilamid, ki vsebuje akrilamid.
Pritožnice iz teh razlogov trdijo, da je treba sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-368/11 razveljaviti, izpodbijano uredbo pa razglasiti za nično.
(1) UL L 101, str. 12
(2) Uredba Komisije (ES) št. 1488/94 z dne 28. junija 1994 o določitvi načel za ocenjevanje tveganja, ki ga obstoječe snovi predstavljajo za ljudi in okolje v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 360).
Full & Egal Universal Law Academy