20.7.2013
SL
Uradni list Evropske unije
C 207/33
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Eparchiako Dikastirio Lefkosias (Ciper) 27. maja 2013 – Sotiris Papasavvas proti O Fileleftheros Dimosia Etaireia Ltd, Takisu Kounnafiju in Giorgosu Sertisu
(Zadeva C-291/13)
2013/C 207/56
Jezik postopka: grščina
Predložitveno sodišče
Eparchiako Dikastirio Lefkosias
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Sotiris Papasavvas
Tožene stranke: O Fileleftheros Dimosia Etaireia Ltd, Takis Kounnafi in Giorgos Sertis
Vprašanja za predhodno odločanje
1.
Ali je mogoče zakonodajo držav članic glede širjenja neresničnih trditev, ki vpliva na zmožnost dobave informacijskih storitev po elektronski poti na nacionalni ravni in na ravni EU, obravnavati kot omejitev informacijskih storitev za namene izvajanja Direktive 2000/31/ES?
2.
Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali se določbe členov 12, 13 in 14 Direktive 2000/31/ES glede odgovornosti uporabljajo v zasebnih civilnopravnih sporih, kot so spori o civilnopravni odgovornosti zaradi širjenja neresničnih trditev, ali pa se uporabljajo le za civilno odgovornost pri poslovnih/pogodbenih transakcijah s potrošniki?
3.
Ali ob upoštevanju namena členov 12, 13 in 14 Direktive 2000/31/ES, ki se nanašajo na odgovornost ponudnikov storitev informacijske družbe, in ob upoštevanju dejstva, da je v več državah članicah obstoj tožbe pogoj za izdajo začasne odredbe prepovedi, ki velja, vse dokler se postopek ne konča, ti členi določajo posamezne pravice, na katere se je mogoče sklicevati v obrambi v postopku civilne tožbe zaradi širjenja neresničnih trditev, ali pa pomenijo pravne ovire za vložitev te tožbe?
4.
Ali se pojma „storitve informacijske družbe“ in „ponudnik [storitev informacijske družbe]“ iz člena 2 Direktive 2000/31/ES in člena 1(2) Direktive 98/34/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES, uporabljata za informacijske storitve v elektronski obliki, ki jih prejemnik storitve ne plača neposredno, ampak se plačajo posredno s komercialnim oglaševanjem na spletni strani?
5.
Ali se ob upoštevanju opredelitve „ponudnik [storitev informacijske družbe]“ iz člena 2 Direktive 2000/31/ES in člena 1(2) Direktive 98/34/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES, spodaj našteti primeri štejejo za „izključni prenos podatkov“ ali „shranjevanje v predpomnilniku“ ali „gostiteljstvo“ za namene členov 12, 13 in 14 Direktive 2000/31/ES:
(a)
časopis na neplačljivi spletni strani, na kateri se objavi elektronska različica tiskanega časopisa z vsemi članki in reklamami, v PDF ali v drugi podobni elektronski obliki;
(b)
časopis v elektronski obliki, ki je prosto dostopen in katerega ponudnik je plačan iz oglasov, ki se oglašujejo na spletni strani. Informacije, ki so objavljene v časopisu v elektronski obliki, priskrbijo zaposleni pri časopisu in/ali neodvisni novinarji;
(c)
plačljiva spletna stran, ki ponuja storitev iz točk (a) in (b)?
Full & Egal Universal Law Academy