20.7.2013
SL
Uradni list Evropske unije
C 207/35
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (Francija) 4. junija 2013 – Haeger & Schmidt GmbH proti Mutuelles du Mans assurances Iard SA (MMA Iard), Jacquesu Loriu, Dominiqueu Miquelu, likvidacijskemu upravitelju družbe Safram intercontinental SARL, Ace Insurance SA NV, Va Tech JST SA, Axa Corporate Solutions SA
(Zadeva C-305/13)
2013/C 207/58
Jezik postopka: francoščina
Predložitveno sodišče
Cour de cassation
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Haeger & Schmidt GmbH
Tožene stranke: Mutuelles du Mans assurances Iard SA (MMA Iard), Jacques Lorio, Dominique Miquel, likvidacijski upravitelj družbe Safram intercontinental SARL, Ace Insurance SA NV, Va Tech JST SA, Axa Corporate Solutions SA
Vprašanja za predhodno odločanje
1.
Ali in pod katerimi pogoji je lahko glavni namen špedicijske pogodbe, s katero naročitelj špediterju, ki ravna v svojem imenu in na lastno odgovornost, zaupa organizacijo prevoza blaga, ki ga bo špediter opravil z enim ali več prevozniki za račun naročitelja, prevoz blaga v smislu člena 4(4), zadnji stavek, Rimske konvencije z dne 19. junija 1980 o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (1)?
2.
Če se špedicijska pogodba lahko šteje za pogodbo o prevozu blaga v smislu zgoraj navedenega člena 4(4), vendar pa posebne domneve o določitvi prava iz te določbe ni mogoče uporabiti, ker ni hkratnosti, ki se zahteva s to določbo, ali je treba besedilo prvega stavka te določbe, v skladu s katerim splošna domneva iz člena4(2) ne velja za pogodbe o prevozu blaga, razlagati tako, da sodišče prava, ki se uporablja, ne poišče na podlagi te domneve, ki je nikakor ni mogoče uporabiti, temveč na podlagi splošnega načela o določitvi prava iz člena 4(1), to je tako, da poišče državo, s katero je pogodba najtesneje povezana, ne da bi posebej upoštevalo državo, v kateri ima stranka, ki je opravila izpolnitev, značilno za pogodbo, sedež?
3.
Če za špedicijsko pogodbo velja splošna domneva iz člena 4(2), ali se lahko, če je izvirni naročitelj sklenil pogodbo s prvim špediterjem, na katerega mesto je nato vstopil drugi špediter, dopusti, da se pravo, ki se uporablja v pogodbenih razmerjih med naročiteljem in tem drugim špediterjem, določi glede na kraj sedeža prvega špediterja, pri čemer se šteje, da se pravo tako določene države na splošno uporablja za celotno špedicijo?
(1) Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu (UL L 266, str. 1).
Full & Egal Universal Law Academy