8.2.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 39/8
Pritožba, ki jo je družba Orange, prej France Télécom vložila 28. novembra 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 16. septembra 2013 v zadevi T-258/10, Orange proti Komisiji
(Zadeva C-621/13 P)
2014/C 39/15
Jezik postopka: francoščina
Stranke
Pritožnik: Orange, prej France Télécom (zastopnika: H. Viaene in D. Gillet, odvetnika)
Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Francoska republika, Département des Hauts-de-Seine, Sequalum SAS
Predlogi
—
Razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 16. septembra 2013, ki je bila izdana v zadevi Orange proti Evropski komisiji, in, če Sodišče meni, da ima na voljo vse elemente, ki so potrebni zato, da samo dokončno odloči o vsebini zadeve, razveljavitev odločbo Komisije C(2009) 7426 final z dne 30. septembra 2009 v zvezi z nadomestilom za stroške javne storitve za vzpostavitev in delovanje visokozmogljivega elektronskega komunikacijskega omrežja v Département des Hauts-de-Seine (državna pomoč št. 331/2008 – Francija);
—
podredno, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve Splošnemu sodišču v ponovno odločanje;
—
naložitev plačila stroškov tega postopka Komisiji, Département in družbi Sequalum, razen stroškov, ki jih je priglasila Francoska republika;
—
ugotovi naj se, da Francoska republika nosi lastne stroške.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica v podporo svoji pritožbi navaja štiri pritožbene razloge.
Prvič, pritožnica meni, da je Splošno sodišče kršilo svojo dolžnost obrazložitve iz členov 36 in 53(1) Poslovnika Sodišča, saj naj bi nezadostno in protislovno presodilo tožbeni razlog v zvezi z neobstojem tržne nepopolnosti. Pritožnica Splošnemu sodišču zlasti očita, da je zavrnilo njeno trditev, da projekta THD 92 ni mogoče šteti za storitev splošnega gospodarskega interesa, ker nobeden od navzočih konkurenčnih ponudnikov ni ponujal podobnih storitev.
Drugič, pritožnica Splošnemu sodišču očita, da je napačno uporabilo pravo pri presoji tega kdaj bi bilo treba preučiti obstoj takšne tržne nepopolnosti. Tako naj bi bilo treba obstoj takšne opustitve preučiti takrat, ko so bili sprejeti določeni ukrepi za odpravo takšnih nepopolnosti.
Tretjič, pritožnica Splošnemu sodišču očita, da je pri razlagi člena 78 Smernic (1) napačno uporabilo pravo s tem, ko je menilo, da „podrobna analiza“, ki pri vsaki tradicionalni črni lisi, katere predmet je, ne zahteva odprtja formalnega postopka preizkusa v smislu člena 108(2) PDEU.
Zadnjič, pritožnica meni, da naj bi bila ugotovitev Splošnega sodišča, da v primerih področij, v katerih notranja stopnja vračanja znaša med 9 in 10,63 %, ni predmet nadomestila, očitno napačna. Posledice, ki izhajajo za Splošno sodišče iz tega, namreč, da ne pride do prevelikih nadomestil, sporni projekt pa naj bi bil v skladu s tem tretjim merilom, naj bi bile tako napačne.
(1) Sporočila Komisije – Smernice Skupnosti o uporabi pravil o državni pomoči za hitro vzpostavitev širokopasovnih omrežij (UL 2009, C 235, str. 7).
Full & Egal Universal Law Academy