8.2.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 39/12
Pritožba, ki jo je Villeroy & Boch Austria GmbH vložila 29. novembra 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 16. septembra 2013 v združenih zadevah Villeroy & Boch Austria GmbH in drugi proti Evropski komisiji (T-373/10, T-374/10, T-382/13 in T-402/10)
(Zadeva C-626/13 P)
2014/C 39/18
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Pritožnica: Villeroy & Boch Austria GmbH (zastopnika: A Reidlinger in J. Weichbrodt, odvetnika)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlogi pritožnice
Pritožnica predlaga,
—
sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 16. septembra 2013 v združenih zadevah T-373/10, T-374/10, T-382/10 in T-402/10 naj se v celoti razveljavi v delu, v katerem je tožba zavrnjena in se v katerem se nanaša na pritožnico;
—
podredno, člen 1 sklepa tožene stranke C(2010) 4185 final z dne 23. junija 2010 v obliki izpodbijane sodbe naj se delno razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na pritožnico;
—
podredno, globa, ki je bila pritožnici naložena v členu 2 izpodbijanega sklepa tožene stranke z dne 23. junija 2010, naj se ustrezno zniža;
—
še bolj podredno, zadeva naj se vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;
—
toženi stranki na prvi stopnji naj se naloži plačilo stroškov postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
1.
Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da je pri njegovih presojah domnevne kršitve v Avstriji napačno uporabilo pravo. Splošno sodišče naj bi svojo sodbo oprlo na ugotovitve in obrazložitve, ki pred tem niso bile predmet izpodbijane odločitve Komisije ali predmet pritožbe. Obenem naj bi bila prezrta ali napačno predstavljena upoštevna navedba pritožnice.
2.
Z drugim pritožbenim razlogom se izpodbija pravni povzetek dejansko in pravno nepovezanega ravnanja glede domnevno enotne, zapletene in trajajoče kršitve (single, complex and continuous infringement - SCCI), do katerega po mnenju pritožnice pravno ne bi smelo priti že iz razlogov neobstoja komplementarnosti skupaj presojanih ravnanj. Z načinom, ki je bil uporabljen v obravnavanem primeru, naj bi pravni institut SCCI kršil načelo poštenega sojenja.
3.
Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom očita pravno napačno t.i. „light review“ Splošnega sodišča, ki naj ne bi zadostno obravnavalo njenega predloga za preučitev in naj bi se s tem izognilo sodnemu varstvu, ki je zagotovljeno s pravom Skupnosti.
4.
Nazadnje, s četrtim pritožbenim razlogom se očita, da je potrjena globa vsekakor nesorazmerna. Kajti glede na dejanske ugotovitve, ki so bile v sodbi že razglašene za nične, in glede na nadaljnje dejanske ugotovitve, ki jih je treba razglasiti za nične zaradi pravnih napak v obrazložitvi, naj nespremenjena naložitev zakonsko najvišje kazni v višini 10 % prometa koncerna, ki jo je izreklo Splošno sodišče, ne bi bila sorazmerna in naj zato ne bi bila dopustna. Če dejanskih ugotovitev, ki so podlaga za obrazložitev kršitve, ni v večjem obsegu, potem naj zaradi zevajočih vzročnih in dokaznih praznin ter pomanjkljivih vzročnih zvez s pripisom odgovornosti ne bi šlo za SCCI, ki je zajelo šest držav, tri skupine proizvodov in deset let, ampak vsekakor za določene lokalne kršitve, ki naj še zdaleč ne bi upravičevale ravni sankcije, kot je bila naložena v obravnavanem primeru. Dejansko stanje, ki ga je treba preučiti v obravnavanem primeru, je daleč od težkega ali celo najtežjega primera, česar naj Splošno sodišče ob hudem spregledu meril za presojo, ki bi jih bilo treba razložiti, ne bi upoštevalo.
Full & Egal Universal Law Academy