22.2.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 52/31
Tožba, vložena 19. decembra 2013 – Evropski parlament proti Svetu Evropske unije
(Zadeva C-679/13)
2014/C 52/56
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropski parlament (zastopniki: F. Drexler, A. Caiola in M. Pencheva, agenti)
Tožena stranka: Svet Evropske unije
Predlogi tožeče stranke
—
Izvedbeni sklep Sveta 2013/496/EU z dne 7. oktobra 2013 o uvedbi nadzornih ukrepov za 5-(2-aminopropil)indol naj se razglasi za ničen (1);
—
učinki Izvedbenega sklepa Sveta 2013/496/EU naj se ohranijo, dokler se ta sklep ne zamenja z novim aktom, sprejetim v pravilni in predpisani obliki;
—
toženi stranki naj se naloži plačilo vseh stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Parlament najprej opozarja, da se v preambuli k izpodbijanemu sklepu napotuje na ti pravni podlagi: člen 8(3) Sklepa Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi (2) ter Pogodbo o delovanju Evropske unije. Parlament iz tega sklepa, da Svet posredno napotuje na člen 34(2)(c) prejšnje Pogodbe o Evropski uniji.
Parlament v utemeljitev ničnostne tožbe navaja dva razloga.
Prvič, Parlament trdi, da je Svet sklep oprl na pravno podlago (člen 34(2)(c)) EU, ki je bila z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe razveljavljena. Zato naj bi izpodbijani sklep temeljil le na Sklepu 2005/387/PNZ. Ta naj bi bil izveden in zato nezakonita pravna podlaga.
Drugič, Parlament ob upoštevanju zgoraj navedenega meni, da so bile v postopku odločanja storjene bistvene kršitve postopka. Če naj bi se na eni strani uporabil člen 34(2)(c) EU, bi se naj bilo treba v skladu s členom 39(1) EU pred sprejetjem izpodbijanega sklepa posvetovati s Parlamentom. Parlament pa trdi, da se to ni storilo. Parlament na drugi strani trdi, da bi se ga moralo, če se meni, da je treba uporabiti določbe Lizbonske pogodbe, v vsakem primeru vključiti v zakonodajni postopek. Parlament namreč trdi, da bi bil, če bi bila uvedba nadzornih ukrepov za 5-(2-aminopropil)indol bistveni element Sklepa 2005/387/PNZ, zakonodajni postopek, ki bi ga bilo treba uporabiti, torej postopek iz člena 83(1) PDEU, namreč redni zakonodajni postopek. V drugem primeru, če naj bi se štel Sklep 2013/496/EU za enoten pogoj za izvedbo Sklepa 2005/387/PNZ ali za ukrep, ki dopolnjuje ali spreminja nebistveni element navedenega sklepa, naj bi torej bilo treba uporabiti postopek, določen v členih 290 PDEU in 291 PDEU za sprejemanje izvedbenih ali delegiranih aktov. Ker naj Parlament ne bi sodeloval pri sprejemanju izpodbijanega sklepa, naj bi bila glede tega sklepa vsekakor storjena bistvena kršitev postopka.
Nazadnje, Parlament meni, da je treba, če bi Sodišče razglasilo izpodbijani sklep za ničen, v skladu s členom 264, drugi odstavek, PDEU ohraniti učinke izpodbijanega sklepa, dokler se ta sklep ne zamenja z novim aktom, sprejetim v pravilni in predpisani obliki.
(1) UL L 272, str. 44.
(2) UL L 127, str. 32.
Full & Egal Universal Law Academy