SKLEP SODIŠČA (šesti senat)
z dne 7. oktobra 2003 ( *1 )
„Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Skupna kmetijska politika — Skupni ukrepi — Neizplačilo finančne pomoči s strani Komisije — Preklic lastnega prispevka s strani države članice — Dejansko vprašanje — Notranji položaj — Očitna nepristojnost Sodišča — Opis dejanskega stanja — Nezadostnost — Hipotetično vprašanje — Očitna nedopustnost“
V zadevi C-82/13,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) z odločbo z dne 30. oktobra 2012, ki je prispela na Sodišče 19. februarja 2013, v postopku
Società cooperativa Madonna dei miracoli
proti
Regione Abruzzo,
Ministero delle Politiche Agricole e Forestali,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi M. Berger (poročevalka), predsednica senata, E. Levits in J.-J. Kasel, sodnika,
generalni pravobranilec: Y. Bot,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi odločeno z obrazloženim sklepom na podlagi člena 53(2) Poslovnika Sodišča,
sprejema naslednji
Sklep
1
Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago ravnanja Evropske komisije v okoliščinah, v katerih naj bi Komisija preklicala dodelitev finančne pomoči Skupnosti iz Usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) za sredstva za leto 1992.
2
Ta predlog je bil predložen v okviru spora med podjetjem Società cooperativa Madonna dei miracoli iz Regione Abruzzo (dežela Abruci) in Ministero delle Politiche Agricole e Forestali (ministrstvo za kmetijstvo in gozdove) v zvezi s preklicem deželne pomoči, ki jo je Italijanska republika dodelila tožeči stranki v postopku v glavni stvari za naložbeni projekt, ki je bil del operativnega programa dežele Abruci.
Pravni okvir
3
Člen 42(a) deželnega zakona št. 31 z dne 3. junija 1982 o sistemskem zakonu za razvoj kmetijstva v deželi Abruci za obdobje 1982–1985 (v nadaljevanju: deželni zakon št. 31/1982) določa:
„Dežela spodbuja nakup, uresničevanje, širjenje in posodabljanje obratov za predelavo kmetijskih ali zootehničnih proizvodov in obratov za integrirano pridelavo, vključno z opremo, z naslednjimi mehanizmi:
(a)
projekt, upravičen do financiranja EKUJS (uredba št. 355 iz leta 1977): finančna pomoč v višini 25 % upravičenih izdatkov.
[…]“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
4
Iz predložitvene odločbe izhaja, da je bila podjetju Società cooperativa Madonna dei miracoli, ki je dejavno v vinskem sektorju, dodeljena deželna pomoč v znesku 438750000 italijanskih lir (ITL) (226595,46 EUR ali 25 % skupnih upravičenih izdatkov) za naložbeni projekt v zvezi s posodobitvijo tehnološkega postopka pridelave vina, ki je bil del operativnega programa dežele Abruci za sredstva za leto 1992, ki ga je odobrila Komisija.
5
Naložba spada v okvir Usmerjevalnega oddelka EKUJS v zvezi s financiranjem skupne kmetijske politike za izboljšanje pogojev predelave in trženja kmetijskih proizvodov. V obravnavanem primeru bi morala 50 % skupnih izdatkov, upravičenih do financiranja, kriti Komisija, 25 % navedenih izdatkov pa na podlagi člena 42(a) deželnega zakona št. 31/1982 zadevna država članica z dodelitvijo deželne pomoči, ki je predmet postopka v glavni stvari in ki je po navedbah Consiglio di Stato pomožna in dopolnilna glede na pomoč Skupnosti.
6
Komisija je med postopkom izplačila dodeljene pomoči izvedla preglede, na podlagi rezultatov teh pregledov pa ocenila, da uporaba financirane tehnologije ne ustreza merilom za izbor projektov, ki so v skladu z upoštevnimi predpisi Skupnosti upravičeni do pomoči. Zato ta institucija pomoči ni izplačala.
7
Dežela Abruci je s sklepom z dne 19. julija 2000 (v nadaljevanju: sporna odločba) sprejela odločitev o preklicu deželne pomoči za ta projekt z obrazložitvijo, da je ta pomoč pomožna glede na pomoč Skupnosti.
8
Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je pri Tribunale amministrativo regionale dell’Abruzzo vložila tožbo za razglasitev ničnosti sporne odločbe. Ker je bila ta tožba zavrnjena, je vložila pritožbo pri predložitvenem sodišču. V bistvu trdi, da sporna odločba temelji na napačni domnevi, da je bila pomoč Skupnosti preklicana in da je treba posledično preklicati tudi deželno pomoč.
9
Predložitveno sodišče navaja, da je odločitev v postopku v glavni stvari pravzaprav odvisna od razlage ravnanja organov Evropske unije, katerih nedelovanje v zvezi z izplačilom pomoči, ki je bila pred tem dodeljena tožeči stranki v postopku v glavni stvari, sta dežela Abruci in prvostopenjsko nacionalno sodišče opredelila kot „implicitni preklic pomoči“, tej opredelitvi pa tožeča stranka v postopku v glavni stvari nasprotuje.
10
V teh okoliščinah je Consiglio di Stato prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1.
Najprej, ali je […] [K]omisija res preklicala dodelitev pomoči Skupnosti in kakšen ukrep je zato sprejela?
2.
Podredno:
(a)
kakšna pravna veljava naj se pripiše nedelovanju Komisije, ki ni izplačala pomoči Skupnosti;
(b)
ali nedelovanje […] [K]omisije, ki ni izplačala pomoči Skupnosti, nasprotuje uporabi člena 42(a) deželnega zakona št. 31/1982 […], na podlagi katerega je bila deželna pomoč, ki je pomožna glede na pomoč Skupnosti, dodeljena [tožeči stranki v postopku v glavni stvari], in ali to nasprotuje izplačilu deželne pomoči?
3.
V vsakem primeru, kakšne so obveznosti države članice Italije, če […] [K]omisija še naprej ostane nedejavna?“
Pristojnost Sodišča in dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe
11
Prvič, treba je opozoriti, da je Sodišče v skladu s členom 267 PDEU, ki temelji na jasni delitvi nalog med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, pristojno za odločanje o razlagi ali veljavnosti akta Unije samo na podlagi dejstev, ki jih navede nacionalno sodišče (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne 14. januarja 2010 v zadevi Stadt Papenburg, C-226/08, ZOdl., str. I-131, točka 23 in navedena sodna praksa). Po drugi strani pripada naloga razlage nacionalne zakonodaje izključno predložitvenemu sodišču (glej zlasti sodbo z dne 15. januarja 2013 v zadevi Križan in drugi, C-416/10, točka 58 in navedena sodna praksa). Poleg tega v postopku predhodnega odločanja dejansko vprašanje ne spada v okvir presoje Sodišča, temveč je zanj pristojno nacionalno sodišče (sodba z dne 22. marca 1972 v zadevi Merluzzi, 80/71, Recueil, str. 175, točka 10).
12
Drugič, treba je ugotoviti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso vprašanje za predhodno odločanje, ki ga predloži nacionalno sodišče, ni dopustno, če Sodišče nima na voljo dejanskih in pravnih elementov, ki so potrebni za to, da bi lahko ustrezno odgovorilo na postavljena vprašanja (glej sodbo z dne 15. oktobra 2009 v zadevi Audiolux in drugi, C-101/08, ZOdl., str. I-9823, točka 31 in navedena sodna praksa). Sodišče bi namreč preseglo meje svojih nalog, če bi odločalo o problemu, ki je po naravi hipotetičen, ne da bi imelo pri tem na voljo potrebne dejanske in pravne elemente (sodba z dne 16. julija 1992 v zadevi Meilicke, C-83/91, Recueil, str. I-4871, točki 32 in 33).
13
V obravnavanem primeru je treba glede prvega vprašanja, postavljenega v okviru tega predloga za sprejetje predhodne odločbe, ugotoviti, da je Sodišče pozvano, naj odgovori na vprašanje, ali je Komisija preklicala dodelitev pomoči Unije, in v primeru pritrdilnega odgovora opredeli akte, sprejete v ta namen. Vendar so ta vprašanja očitno dejanska vprašanja, ki torej ne spadajo v presojo Sodišča v okviru postopka na podlagi člena 267 PDEU.
14
Predložitveno sodišče s točko (a) drugega vprašanja Sodišču predlaga, naj opredeli pravno veljavo, ki jo je treba pripisati tovrstnemu nedelovanju Komisije. Vendar ta pravna opredelitev, preden se je je mogoče lotiti, zahteva dejansko razlago ravnanja te institucije v obdobju skoraj dveh desetletij. Taka razlaga pa, kot je bilo navedeno v prejšnji točki, ni naloga Sodišča. Poleg tega je glede na to, da Sodišče v okviru tega postopka ne more ugotavljati zatrjevanega nedelovanja Komisije, vprašanje, kakšno pravno veljavo je treba pripisati navedenemu nedelovanju, popolnoma hipotetično. Predložitveno sodišče tudi ni predložilo potrebnih elementov, na podlagi katerih bi lahko Sodišče ustrezno odločilo o postavljenem vprašanju.
15
Glede točke (b) drugega vprašanja, s katero želi predložitveno sodišče izvedeti, ali zatrjevano nedelovanje Komisije, kot se obravnava v postopku v glavni stvari, nasprotuje uporabi člena 42(a) deželnega zakona št. 31/1982, je treba ugotoviti, da se ta del drugega vprašanja nanaša na razlago določbe nacionalnega prava, v tem primeru zakonodaje dežele Abruci. Vendar je taka razlaga, kot je bilo poudarjeno v točki 11 tega sklepa, naloga izključno nacionalnih sodišč, tako da Sodišče očitno ni pristojno, da odloča o tem.
16
Kar nazadnje zadeva tretje vprašanje, s katerim se Sodišču predlaga, naj opredeli obveznosti Italijanske republike, če bi Komisija še naprej ostala nedejavna, je treba po eni strani ugotoviti, da je to vprašanje iz istih razlogov, kot so bili navedeni v točki 14 tega sklepa, popolnoma hipotetično. Po drugi strani in v vsakem primeru predložitvena odločba ne vsebuje dejanskih in pravnih elementov, ki bi bili potrebni, da bi lahko Sodišče koristno odgovorilo na to vprašanje.
17
V teh okoliščinah je treba na podlagi člena 53(2) Poslovnika Sodišča ugotoviti, da to očitno ni pristojno za odgovor na vprašanja, ki jih je postavilo Consiglio di Stato, in da je poleg tega predlog za sprejetje predhodne odločbe očitno nedopusten.
Stroški
18
Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) sklenilo:
1.
Sodišče Evropske unije očitno ni pristojno za odgovor na vprašanja, ki jih je postavilo Consiglio di Stato (Italija).
2.
V preostalem je predlog za sprejetje predhodne odločbe očitno nedopusten.
Podpisi
( *1 ) Jezik postopka: italijanščina.
Full & Egal Universal Law Academy